evropska
Nevladniki kritični do predlaganega odstrela zveri
Več kot 30 slovenskih nevladnih organizacij je na predstavništvo Evropske komisije in pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji naslovilo javno pismo. V njem pozivajo zavzetju za takojšnjo uveljavitev moratorija na odstrel zveri v Sloveniji. Bruselj bi moral po njihovem mnenju subvencije pogojevati z uvajanjem dobrih praks na tem področju.
Koncentracije dušikovega dioksida ponekod upadle za polovico
Ugašanje javnega življenja, ki je posledica ukrepov za zajezitev pandemije novega koronavirusa, je v Evropi močno zmanjšalo onesnaženje ozračja. Koncentracije dušikovega dioksida so ponekod, zlasti v velikih mestih, namreč upadle celo za polovico.
Najredkejše pasme psov v Sloveniji
Za podatke smo prosili Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki ureja Centralni register psov. V njem so podatki o psih iz vse Slovenije; med njimi, katerim pasmam pripadajo. Ko se pomikamo po seznamu navzdol, jih na koncu najdemo nekaj, ki imajo v naši državi (po zadnjih podatkih) le enega predstavnika. Spoznajmo nekaj takšnih redkeje zastopanih pasem.
Zahodni Balkan se sooča z največjo onesnaženostjo na svetu
Evropska Unija je podala ukrepe na področju kroničnega onesnaževanja s premogom na Zahodnem Balkanu. Glede na situacijo je to edinstvena in tudi edina priložnost za izboljšanje zdravja in produktivnosti prebivalstva. Raziskava razkriva, da se ta del sveta sooča z resnim onesnaženjem.
Natečaj Evropske komisije o primerih dobrih praks s področja biokemije in podnebnih sprememb
Evropska komisija in Evropska mreža za razvoj podeželja (ENRD) sta razpisali natečaj »Rural Inspirational Awards 2020«, na katerem bodo izbrali najboljše primere dobrih praks s področja bioekonomije in podnebnih sprememb, sofinanciranih iz Programa razvoja podeželja 2014–2020. Mreža za podeželje, ki deluje v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, poziva vse zainteresirane k sodelovanju.
Nikar jih ne kupujte impulzivno
Kupujemo jih za dlje časa. Želimo si, da bi nam čim bolj olajšali življenje, pa da bi prispevali k lepemu videzu kuhinje. Zaradi vsega tega kuhinjskih gospodinjskih aparatov ni pametno kupovati impulzivno.
Za kmete se obetajo zakonske spremembe
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so začeli pripravljati predlog spremembe definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva. S tem so v torek seznanili svet za kmetijstvo in podeželje, razprava pa se bo nadaljevala v okviru javne razprave o predlogu novele zakona o kmetijstvu.
Gradbeni zakon - v Sloveniji ni popolnoma upoštevan
Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov (Uradni list RS, št. 41/18), kot ga poznamo danes, je bil sprejet 5. junija lansko leto, veljati pa je začel nekaj dni kasneje, 16. junija istega leta. Po 24. členu Gradbenega zakona podrobneje določa bistveno zahtevo, s katero se zagotavljata univerzalna graditev in uporaba objektov, in vključuje graditev in uporabo objektov, ki so dostopni vsem ljudem. Pa se v Sloveniji tudi dejansko gradi bivanjske objekte, ki so prilagodljivi in dostopni vsem ljudem?
Ogromno smetišče sredi glavnega mesta
Države po svetu se razlikujejo po tem, kako ravnajo z odpadki. Glede na podatke o izkoriščenosti nekaterih naravnih virov, stopnji onesnaženja, vedno večjem številu prebivalstva v celotnem svetu in tudi glede na sam način ter tempo življenja, ki ga imajo današnji način življenja in današnje generacije, bi bilo smiselno, da bi se vse države zavzemale za spremembe, ki bi omogočale preživetje prihodnjih generacij – tako ljudi kot vseh živečih vrst. Vendar vemo, da je stanje vse prej kot takšno. Poglejte si, kako imajo smetišče urejeno sredi glavnega mesta Egipta, v Kairu.
Življenje brez plastike
Plastika je še v prejšnjem stoletju veljala za material prihodnosti, danes pa predstavlja veliko grožnjo – tako okolju kot človeku samemu.
Blejsko jezero: ga bomo popolnoma uničili?
Ekološko stanje Blejskega jezera, ki je bil dolgo med zmernim in dobrim, se slabša. Razlog za to so skokovit porast turizma, povečanje prometa ob in na jezeru ter povečanje števila ribičev in kopalcev.
Nič več vatiranih palčk
Še malo, pa bodo plastične vatirane palčke preteklost tudi pri nas, v Italiji pa so že pohiteli in od 1. januarja dovoljujejo le še biološko razgradljive različice.
Adijo, plastika za enkratno uporabo!
V Evropski uniji je bil dosežen dogovor o prepovedi plastike za enkratno uporabo, kot so na primer plastični krožniki ali slamice, je danes sporočilo avstrijsko predsedstvo EU.
Pozabite na ta prizor!
Po tem, ko smo se pred časom poslovili od klasičnih žarnic, smo se s 1. septembrom poslovili še od halogenskih žarnic. Prihaja naslednji ukrep - do konca leta 2025 bomo drastično omejili tudi uporabo plastičnih vrečk.
Zato vam ponekod ne ponudijo slamice
Ne, ne zato, ker bi jo pozabili vtakniti v kozarec ali bi jih zmanjkalo – številni lokali, restavracije plastičnih slamic ne uporabljajo več v skladu s smernicami predlagane direktive, s katero bi prepovedali uporabo nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo.
Od 1. septembra prepovedane!
Po tem, ko so prepovedali prodajo klasičnih žarnic, Evropska unija s trga umika tudi halogenske žarnice. Ukrep v veljavo prihaja 1. septembra, v praksi pa pomeni, da boste lahko kupili le še LED žarnice, ki so trenutno tudi najbolj varčne.
Ste vedeli? To bo najvišja evropska stavba!
Na obali Finskega zaliva v ruskem Sankt Peterburgu so zaključili konstruiranje 87-nadstropne stolpnice Lahkta centra. Veljala bo za najvišjo zgradbo v Rusiji in hkrati najvišjo v Evropi. Na svetovni lestvici grajenih vršacev pa se v nebo vzpenja na trinajstem mestu.
Strokovnjaki opozarjajo: Bodite previdni!
V vsakem domu se najdejo embalaže čistil, lakov, barv in kozmetičnih izdelkov, na večini izmed njih pa boste našli oznake, kot so dražilno, jedko, okolju nevarno, oksidativno, vnetljivo ali strupeno. Raziskave kažejo, da številne kemikalije v naših domovih ogrožajo tako naše zdravje kot tudi okolje, zato se moramo zavedati naše odgovornosti tudi takrat, ko jih odlagamo v smeti.
Eno- ali dvotarifno merjenje porabe električne energije?
Odločitev za eno- ali dvotarifno merjenje porabe električne energije v gospodinjstvu je v veliki meri pogojena z načinom življenja oziroma bivalnimi navadami. Enotarifni obračun ima približno 31 odstotkov gospodinjskih odjemalcev v Sloveniji, preostali imajo dvotarifnega, dobavitelji električne energije pa ocenjujejo, da je enotarifni ugodnejši le za redka gospodinjstva.
Katera toplotna črpalka za ogrevanje doma je že danes prilagojena za prihodnost?
Se odločate za nakup toplotne črpalke in v poplavi številnih proizvajalcev ne veste, po kakšnih kriterijih skrčiti izbor? Se mogoče sprašujete, katere toplotne črpalke so tiste, ki danes vsebujejo tehnologijo, ki bo v uporabi še mnogo let? V spodnjem besedilu najdete nekatera dejstva, ki vam bodo pomagala najti odgovore na ta vprašanja.
Daljinski sistemi ogrevanja pred izzivi zaradi manjše rabe energije
Daljinski sistemi ogrevanja se soočajo z izzivom manjše rabe energije in nizkih cen drugih možnosti ogrevanja, vendar pa pri tem ni "enotne poti njihovega razvoja in vsak mora najti svoj model delovanja," je na ponedeljkovi konferenci ocenil državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Klemen Potisek.
To je najboljše mesto za življenje
Avstrijska prestolnica Dunaj je znova pometla s konkurenco in se obdržala na vrhu lestvice mest, ki ponujajo najboljšo kakovost življenja na svetu. Tudi neslavno dno lestvice, ki jo sestavlja mednarodno svetovalno podjetje Mercer, sicer ostaja enako, saj še naprej, tako kot že desetletje doslej, pripada iraški prestolnici Bagdad.
V Murski Soboti ogrevanja z geotermalno vodo za zdaj ne bo, v Lendavi ga hvalijo
V Pomurju že dolgo načrtujejo ogrevanje stanovanj z vročo podzemno vodo, a novi sistem koncesij za geotermalno vodo je načrte za tako ogrevanje v Murski Soboti kljub novim vrtinam v ta namen povsem podrl. V Lendavi, kjer sistem deluje že več let, pa trdijo, da je izkoriščanje gospodarsko in okoljsko upravičeno.
Poskrbite za živali
Letošnja zima bo glede na trenutne napovedi postregla z obilico snega in nizkimi temperaturami, zato Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja na primerno skrb za živali. Tako hišnim kot rejnim živalim je treba namreč v času nizkih temperatur zagotoviti primerno okolje za bivanje, nuditi jim je treba tudi več hrane oz. krme.
Ljubljanski projekt za koristno rabo tujerodnih rastlin
Mestna občina Ljubljana bo s projektom Applause (Alien Plant Species) naslovila nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu pristopa ničelnih odpadkov in krožnega gospodarstva. Gre za enega od 16 izbranih projektov, ki jih bo v okviru pobude Urban Innovative Actions (UIA) sofinancirala EU.
Kmetje danes lahko pričakujejo izplačilo
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo v danes 2742 slovenskim kmetijam izplačala enkratno pomoč zaradi mlečne krize v letu 2016. Povprečno izplačilo bo 824,22 evra, je prek družbenega omrežja Twitter sporočil minister za kmetijstvo Dejan Židan. Skladno z lani sprejeto uredbo je za pomoč skupno namenjenih 2,3 milijona evrov.
Na evropski ravni zaščiten tudi štajerski hmelj
Evropska komisija je v uradnem listu EU objavila registracijo štajerskega hmelja kot proizvoda z zaščiteno geografsko označbo. Ta je tako že 24. slovenski proizvod, zaščiten pri Evropski komisiji. Glede zaščite omenjenega hmelja sta se Slovenija in Avstrija dogovorili že v začetku marca.
Je energetska samozadostnost za gospodinjstva v Sloveniji res mogoča?
"V naslednjih treh letih se bodo gospodinjstva tudi v Sloveniji začela izklapljati iz elektro-distribucijskih omrežij." Drzna napoved predsednika uprave podjetja Bisol group Uroša Merca, le da ob pregledu dejstev niti ni tako drzna.
Scenarij prihodnosti postaja realnost
Si predstavljate hišo, ki se sama napaja, oskrbuje, kjer naenkrat ni več položnice za elektriko, za ogrevanje? Dom, ki električno energijo črpa iz sonca, geotermalno toploto iz globin zemlje, kjer električni avtomobil napaja sončna elektrarna na strehi?
Smo na pragu sprememb
V naslednjih treh letih bo Slovenija morala na pot energetske oskrbe iz obnovljivih virov. Zaveza, ki smo jo, kot tudi ostale države, dali Evropi, pravi, da bomo 25 odstotkov vse energije, ki jo porabimo, pridelali iz sonca, vetra, vode ...