gojiti
Idealna za tiste, ki ste premalo v naravi
Tudi vi večino dneva preživite za štirimi stenami? Potem boste zagotovo navdušeni nad inovativno svetilko Grasslamp, ki jo je zasnovala ekipa kreativnih fantov iz Srbije.
Na naraven način preženite komarje
Topli poletni večeri bi bili lahko veliko prijetnejši, če nam počitek ali druženje na vrtu ne bi kvarili komarji. Lahko jih preženemo z raznimi kupljenimi sredstvi ali pa posadimo nekaj rastlin, ki jih bodo uspešno odgnale.
Ne boste verjeli, kako zelo je zdravilen!
Je močan antioksidant, ki ima sladkast okus in hrustljavo teksturo. Govorimo o yaconu, trajnici iz Južne Amerike, o katerem sta med drugim spregovorili tudi Tina in Metka v 11. oddaji druge sezone Vrtičkanje. Ko boste izvedeli, za kaj vse je koristen, ga boste tudi vi začeli gojiti na svojem vrtu.
Zakaj ne bi gob gojili kar doma?!
Mnogi vrtnarji z avanturistično žilico in željo po eksperimentiranju, pa seveda tudi po svežih, naravnih živilih, se sprašujejo, če je mogoče doma gojiti tudi gobe. Odgovor se glasi: Seveda! Le malo potrpežljivosti potrebujete in nekaj osnovnih napotkov.
Nad njim boste popolnoma navdušeni!
Na srečo se vedno več ljudi zaveda pomena uživanja zdrave in ekološko pridelane hrane, predvsem svežega sadja in zelenjave. Navkljub široki izbiri ekološko pridelane zelenjave se pravi vrtnarji strinjajo, da je edina prava, neoporečna in energetsko polna le tista hrana, ki jo uporabnik pridela sam. Zaradi pomanjkanja časa oziroma zaradi vse večje prostorske stiske se vse preveč ljudi ne more ukvarjati z vrtnarjenjem. Če tudi vi sodite mednje, je morda čas, da spoznate popolnoma novo obliko vrtnarjenja.
Prihaja ribez!
Okrogel, kiselkast, osvežilen, zdravilen in okusen ribez se uporablja za pripravo različnih jedi, lahko pa se uživa tudi svež – najbolje kar sproti, med obiranjem!
Agapornis
V naravi žive v gozdnatih savanah Tanzanije, kjer so močno ogroženi in zaščiteni s konvencijo CITES. Gojeni agapornisi niso zaščiteni. Obarvanost agapornisa v naravi je zelena, s črno glavico in belo obrobo okoli oči, rumenim ovratnikom ter rdečim kljunčkom. Gojeni agapornisi se pojavljajo v skoraj vseh barvnih odtenkih.
Katero solato imamo Slovenci najraje?
Slovenskega kosila si skorajda ne gre predstavljati brez velike sklede listnate solate. Če je ta zrasla na domačem vrtu, jo imamo še raje. Solata je zelenjadnica, ki ni zahtevna za pridelavo in jo lahko goji vsak, tudi tisti, ki nima vrta ali njive. Preberite, kako se lotiti domače pridelave solate in katere sorte so pri nas najbolj priljubljene.
VIDEO: Ameriška borovnica
O zdravilnih jagodah s peterokrako zvezdo na spodnjem delu pripovedujejo številne legende severnoameriških indijancev. Gre za ameriške borovnice, ki jih je mogoče gojiti tudi pri nas.
VIDEO: Vzgoja ameriške borovnice
O zdravilnih jagodah s peterokrako zvezdo na spodnjem delu pripovedujejo številne legende severnoameriških indijancev. Gre za ameriške borovnice, ki jih je mogoče gojiti tudi pri nas.
Vrt je zakon!
Če so meščani še pred dvajsetimi leti dobesedno bežali stran od njiv in vrtov, češ, da niso "kmetavzi", je danes vse drugače. Kolegica Jana Kobal iz oddaje Preverjeno je našla meščanke, ki jim ni vseeno, kaj se znajde na njihovih krožnikih in kako tja pride.
Kraljevi piton
Kraljevi piton je talna vrsta, naseljuje savane in suhe gozdove centralne Afrike, kjer se najraje zadržuje v podrtih deblih dreves. Kraljevi piton je ena najmanjših vrst pravih pitonov, saj odrasel meri v dolžino maksimalno 1,7 m, povprečna velikost se giblje okoli 1,3 m.
Tri zanimivosti o zlatih ribicah
Vas zanima, od kod so prišle k nam zlate ribice in kje se najbolje počutijo? Preberite!
Ptičji pajki
Najpogostejše gojene talne vrste naseljujejo polpuščavske predele srednje in južne Amerike, najpogostejše drevesne vrste (avicularia sp.) pa naseljujejo drevesa tropskega pragozda srednje in južne Amerike. Vsi ptičji pajki so nočne živali, nekatere pragozdne vrste so aktivne tudi podnevi in v mraku.
Degu
Domovina degujev je nižinsko polpuščavsko območje centralnega Čila, kjer je podnebje izrazito mediteransko. Tam živijo v pokrajini gosto poraščeni z raznim nizkim grmičevjem ter redkimi drevesi, prenočujejo v rovih ter skalnih razpokah.
Ameriški gož
Ameriški gož naseljuje gozdna sušna področja severne Amerike in bližino polj ter travnata področja od New Jerseyja na severovzhodu do severne Mehike na jugu. Ameriški gož je ena najbolj priljubljenih vrst podganaric. Odrasel meri v dolžino maksimalno 1,7 m, povprečna velikost se giblje okoli 1,3 m. Je izredno mirna vrsta in se hitro navadi na človeka.
Nimfa
Naravni življenjski prostor nimf so stepe, suhi gozdovi ter polpuščave Avstralije. Obarvanost nimfe v naravi je siva z oranžnimi lički, samčki dobijo pri starosti nekaj mesecev rumeno glavico in izraziteje oranžna lička.
Činčila
Domovina činčile so kamnite puščave in polpuščave visokogorja Andov. Živijo na višini 3000 - 5000 metrov, kjer so izrazito hladne noči ter zmerno topli dnevi. Dan preživijo v rovih in skalnih razpokah. V naravi živita dve vrsti činčile in sta izredno ogroženi ter zaščiteni. Domača činčila ima z njima skupne prednike.
Skobčevka
Naravni življenjski prostor skobčevk so stepe, suhi gozdovi ter polpuščave Avstralije. Obarvanost skobčevke v naravi je živo zelena z rumeno zeleno glavico, samčki dobijo pri starosti nekaj tednov na nosnicah nad kljunom modro ali vijolično barvo.
Mongolski skakač
Mongolski skakači živijo v polpuščavah in stepah Mongolije, kjer so mrzle zime in vroča poletja. So miškam podobni glodavci, imajo dolge skakalne noge, ter dolg poraščen rep.
Hrček
Hrčkov je več vrst: ruski pritlikavi hrček, pritlikavi hrček, pritlikav Campbellov - moder hrček, pritlikav Roborowski hrček in zlati hrček. Zlati hrček je tudi najbolj pogosta domača žival. Je srednje velikosti in posebej uživa v plezanju po zidovih kletke.
Pritlikavi kunec
Evropski ali navadni kunec je edini predstavnik svojega rodu in je prednik domačega kunca, katerega so že v rimskih časih vzgojili za potrebe prehrane. Iz domačega kunca smo v zadnjem stoletju vzgojili pritlikavega okrasnega kunca, ki nima več pomena za prehrano, temveč kot domači ljubljenček. Za vse kunce je značilno, da so izredno udomačljivi, nežni in neverjetno inteligentni, kar jim daje prav poseben čar.
Skupinski vrtički pri nas
Vse glasnejša so predvidevanja, da se bomo v prihodnosti, če bomo hoteli uživati v „razkošju“ sveže hrane, morali vrniti k samooskrbi. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) smo preverili, kakšne so možnosti za „urbano vrtnarjenje“ v naši prestolnici danes in kako bodo zanje poskrbeli v prihodnosti.
VIDEO: Sajenje 150 let stare oljke
Sliši se morda neverjetno, a oljke naj bi zaradi svoje počasne rasti in izjemne trdoživosti – razvite koreninske osnove ne uniči niti dolgotrajna suša niti požar – preživele stoletja in tisočletja, ob pravilni negi pa naj bi ves ta čas tudi bujno obrodile. V videu si oglejte, kako jo sadimo in obrezujemo.
"Zlati" krompir dosega vrtoglave cene
Že res, da se cene zelenjave in drugih živil iz dneva v dan višajo in da marsikdo resno razmišlja o svojem vrtičku. A če mislite, da za mladi krompirček na tržnici plačujete nezaslišane vsote, se motite.
Kakšna je kazen za krajo smreke?
Marijana Tavčar z Zavoda za gozdove Slovenije nam je svetovala, kako si zagotoviti okrasno drevesce tako, da bomo pri tem čim manj škodovali našim gozdovom in obenem upoštevali Zakon o gozdovih.
Solata v vsak dom!
Avstralski oblikovalec Xavier Calluaud je oblikoval vrt, ki zeleni 365 dni v letu in katerega pridelkov se boste lahko veselili ne glede na to, kako majhen ali kako "mesten" je vaš dom.