gozdov
Z bančnimi storitvami lahko ohranjamo gozd in okolje
Z digitalizacijo bančnih storitev in donacijo 10.000 evrov Gorenjska banka aktivno pristopa k varovanju slovenskih gozdov in okolja.
Preživimo čas tudi v jesensko obarvanem gozdu
Lepi jesenski dnevi vabijo na obisk gozdov, ki so obarvani v najrazličnejše odtenke jesenskih barv in so prava paša za oči.
Kmetijsko ministrstvo izpostavlja pomen poklicev s svojega področja
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob začetku novega šolskega leta izpostavilo pomen poklicev s področja, ki ga pokriva. Ob tem si želijo, da bi bilo mladih, ki se odločajo za poklice, povezane s kmetijstvom, podeželjem, proizvodnjo hrane, hortikulturo, naravovarstvom, gozdarstvom in živinorejo, še več.
Dunajčanom milijon evrov za ozelenitev stavb
Mesto Dunaj v okviru številnih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam in vročini v mestu spodbuja meščane, da ozelenijo svoje stavbe. Za ozelenitev fasade lahko vsak meščan prejme do 5.200 evrov subvencije, za zeleno streho do 20.200 evrov, za zasaditev notranjih dvorišč pa do 3.200 evrov.
Veste, kakšen je bonton v gozdu?
Verjetno bi se pomena gozdov zavedli šele, ko jih v našem okolju nenadoma ne bi bilo več. Kot obiskovalci moramo z gozdom ravnati spoštljivo. V njem se namreč prepletata gozdna in kmetijska krajina, raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst, izjemnost posameznih dreves, gozd je vir obnovljivih virov energije in surovin ter blagodejno vpliva na celotno okolje.
V gozdovih ogromno škode tudi letos
Slovenski gozdovi se tudi letos srečujejo z negativnimi posledicami vetrolomov in s prenamnožitvijo podlubnikov.
Gozdni požari v Avstraliji: Vmesne ugotovitve so pretresljive
V obsežnih gozdnih požarih v Avstraliji, ki so divjali konec lanskega in v začetku letošnjega leta, je poginilo ali ostalo brez svojega življenjskega prostora skoraj tri milijarde živali. Požari, ki so prizadeli deželo tam spodaj, veljajo za ene najhujših v sodobni avstralski zgodovini.
Nova pandemija: iz Amazonije bi lahko prišel nov nevaren virus
Naslednja pandemija bi se lahko začela v pragozdu Amazonije, opozarja brazilski ekolog. Dodaja, da so človeški posegi v živalske habitate tam prestopili vse meje zaradi neusmiljenega krčenja gozdov.
V živalskem vrtu na ogled novi mladički
V Živalskem vrtu Ljubljana so na ogled novi mladiči, ponovno je mogoč vstop v vivarij in otroški živalski vrt, junija pa odpirajo tudi vsa igrišča.
Mednarodni teden gozdov
Včeraj se je začel Teden gozdov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije poudarja nujnost spoštovanja Gozdnega bontona. Ta obiskovalcem gozdov posebej izpostavlja, da smo v gozdu gostje tako gozda kot tudi njegovega lastnika.
Mednarodni dan biotske raznovrstnosti
Letos pod geslom "Rešitve so v naravi!"
Covid-19 kot povod za večjo prehransko samooskrbo
Novi koronavirus je osvetlil mnoge probleme sodobne družbe in postavil varnost na prvo mesto, med katerimi je ena ključnih prehranska varnost. Zaradi zaprtja meja in omejitev gibanja so se namreč zelo hitro pokazale pomanjkljivosti v prehranski verigi. Številne države po svetu so zato začele na različne načine spodbujati lokalna kmetijstva, saj so se bolj kot kdajkoli prej zavedle pomena prehranske samooskrbe. Pa se tega zavedamo tudi pri nas?
Država z novimi ukrepi za pomoč kmetom in živilski industriji
Kmetijsko-živilski sektor je eden redkih, ki deluje od začetka epidemije koronavirusa. Kljub temu so na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaradi predvidenih motenj v delovanju sektorja kot posledice epidemije v prvi t. i. protikorona paket uvrstili številne ukrepe pomoči kmetijsko-živilskemu sektorju. Za drugi protikorona paket PKP2 so skupaj s deležniki pripravili ukrepe, ki pa se zaradi odločitve strokovne skupine in Vlade RS, da bo drugi paket namenjen izključno zagotavljanju likvidnosti gospodarstva, selijo v tretji protikorona paket.
'Človeške izbire vodijo v to, da bomo videli še več izbruhov'
Strokovnjaki že več let opozarjajo, da svet ni najbolje pripravljen na pandemije takšnih razsežnosti, kot se odvija ta hip. Vse več znanstvenikov je prepričanih, da smo za pandemije krivi sami z našim neusmiljenim izkoriščanjem narave in poseganjem v ekosisteme. Kaj nas koronavirus uči o epidemijah, ki se še lahko pojavijo v prihodnosti?
V teh dneh pazljivo pri gibanju v naravi
Infektolog Franc Strle opozarja, da so se letos že pojavile okužbe, ki jih prinašajo klopi. Zaradi omejenega delovanja zdravstvenih ustanov, ki so trenutno usmerjene v zajezitev novega koronavirusa, je zato še posebej pomembno, da se v naravo, še posebej v gozd, odpravimo v primernih oblačilih in da se ob prihodu domov temeljito pregledamo.
Mednarodni dan gozdov
Generalna skupščina Združenih narodov je 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in osveščanja o pomenu ter nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravi, da se letošnje geslo glasi: Gozdovi in biotska raznovrstnost – predragoceni, da bi jih izgubili.
Informacije za uporabnike storitev Zavoda za gozdove Slovenije
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je v sporočilu za javnost zapisal, da v času epidemije koronavirusa zavod posluje v skladu z usmeritvami vlade Republike Slovenije in celotne medicinske stroke. Kaj to pomeni za uporabnike?
V Amazoniji največje krčenje gozdov po letu 2008
Od lanskega do letošnjega julija je bilo na območju amazonskega deževnega gozda uničenih 9762 kvadratnih kilometrov gozdnih površin, kar je 29,5 odstotka več kot v predhodnem obdobju in največ po letu 2008. Glavni razlog so letošnji obsežni požari, zaradi katerih je bil brazilski predsednik tarča ostrih kritik.
V gozdnih požarih v Boliviji poginilo več kot dva milijona živali
V zadnjih tednih mediji poročajo o obsežnih požarih na območju gozdov in travnatih površin v Boliviji. Razbesneli požari so bili do sedaj usodni že za več kot dva milijona divjih živali, med njimi za jaguarje, pume in lame. Požari so opustošili zlasti tropsko savano Chiquitania na vzhodu države.
Gorijo pljuča Zemlje
Ko je gorela katedrala Notre Dame, je svet stal in z zgroženimi obrazi, neposredno ali pa prek televizijskih ekranov nemo opazoval dogajanje. Gorela je znamenita cerkev, ki za človeštvo predstavlja bogato dediščino, hkrati pa predstavlja delček mozaika človeštva, ki ga preprosto nismo smeli izgubiti. Notre Dame je z gorečimi plameni polnila časopise širom sveta. Danes ponovno gori brazilski pragozd, gozd, ki mu pravijo tudi pljuča matere Zemlje. Največji deževni gozd na našem planetu je v plamenih, ki jih svet še ni videl.
Na Koroškem so razglasili nevarnost gradacije smrekovega lubadarja
Zavod za gozdove Slovenija (v nadaljevanju ZGS) je pred dnevi razglasil veliko nevarnost gradacije smrekovega lubadarja na Koroškem. S pozivom želijo spodbuditi lastnike gozdov k hitremu poseku prizadetega drevja. Na Koroškem namreč po trenutnih podatkih lubadar povzroča največ težav na območju občine Dravograd.
Požari ne puščajo le posledic na tleh
Greenpeace International je predstavil novo poročilo o požarih v naravi in njihovih vplivih na podnebje.
V gozdovih za 16 milijonov evrov škode
Vlada je potrdila poročilo o stanju in oceni lanske škode v gozdovih. Škoda zaradi oktobrskega vetroloma znaša 7,2 milijona evrov, škoda, ki je nastala med januarjem in oktobrom lani zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov, pa 8,9 milijona evrov. Skupaj je je za 16,1 milijona evrov.
Katastrofalno stanje na Jelovici
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec si je na povabilo Gozdnega gospodarstva Bled ogledala sanacijo gozdov na Gorenjskem, ki so jih prizadeli podlubniki. Na Jelovici je videla velike razsežnosti posledic ujm in zagotovila, da bo ministrstvo skušalo ustvarjati pogoje za čim bolj nemoteno sanacijo.
Tokrat se ne moremo hvaliti
Ekološki odtis je seštevek vseh ekoloških storitev za zadovoljitev potreb človeštva skupaj s prostorom, ki ga za to terjajo (pašniki, nobdelovalne površine, pozidana območja, ribiška območja, , gozdovi ...). Da bi zadovoljili naše trenutne potrebe po naravnih virih in ekoloških storitvah, bi potrebovali regeneracijsko sposobnost 1,7 Zemlje. No, razen, če bi vi ravnali tako kot mi, Slovenci. Potem bi je potrebovali 2,8.
Končno bo zaživel še en slovenski biser
Morda se še spomnite, kako je bilo nekoč živahno v okolici jezera Jasna v Kranjski Gori? Še pred koncem leta naj bi ta slovenski biser končno znova zasijal v vsej svoji lepoti.
Zanimivosti o slovenskih gozdovih
Medtem ko za najvišje drevo na svetu velja 115 metrov visoka sekvoja v narodnem parku Redwood v Kaliforniji, se z naslovom najvišjega v Sloveniji ponaša Sgermova smreka na Ribniškem Pohorju, visoka 61,8 metra. Za primerjavo: Grajski hrib skupaj z Ljubljanskim gradom je visok približno 100 metrov.
V slovenskih gozdovih lani posekali pet milijonov kubičnih metrov lesa
Posek v slovenskih gozdovih je lani znašal nekaj manj kot pet milijonov kubičnih metrov, kar je manj kot leto prej in manj od možnega poseka, je danes v Slovenj Gradcu ob robu licitacije lesa povedal direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem. Ob tem je napovedal, da bo do konca tedna pripravljen načrt sanacije po decembrskem vetrolomu.
Kmetijsko gozdarska zbornica za dosledno gospodarjenje z divjadjo
Gozdovi se na več območjih po Sloveniji tudi zaradi objedanja jelenjadi ne morejo naravno pomlajevati, opozarja kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Zato pozivajo k doslednemu izvajanju načrtov za gospodarjenje z divjadjo za uskladitev populacije jelena z okoljem.
DZ potrdil interventni zakon o odpravi posledic pozebe
DZ je z 80 glasovi za in enim proti podprl interventni zakon o odpravi posledic aprilske pozebe v kmetijstvu. Ta ureja postopke ocene škode ter nujne ukrepe za odpravo posledic pozebe, poslanci pa so se strinjali, da kmetje pomoč nujno potrebujejo, čeprav je po mnenju mnogih ta zakon le prvi potrebni korak.