gozdove
Arhitektura prihodnosti: tehnologija in narava z roko v roki proti podnebnim spremembam
Mesto kot podaljšek narave, leteče aeroponične farme, povzdignjena mesta, lebdeče kapsule, ki črpajo Co2 iz zraka, podzemna in plavajoča mesta ... Vse to so ideje arhitektov, ki so se na mednarodnem natečaju britanske arhitekturne revije spraševali, kakšna bodo mesta prihodnosti.
Naveličal se je ženinih pritožb in zgradil vrtljivo hišo
Bosanski gradbeni samouk je, da bi ugajal svoji ženi, ki je želela imeti bolj raznolik pogled iz družinskega doma, zgradil vrtljivo hišo, ki je ženi omogočila, da je v enem trenutku lahko opazovala sonce, že naslednji trenutek pa mimoidoče.
Na voljo kar 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev
Objavljeni javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna RS za naložbe v nakup in dobavo nove mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa ter povečanje ekonomske vrednosti gozda.
To gobo zagotovo poznate!
Jesenski goban, goba, ki največkrat sliši na ime jurček ali smrekovec, je pri nas izjemno cenjena. Nabiramo jo prav v tem času. Vreme je gobarjem in ljubiteljem gob več kot naklonjeno, zato so jurčki že pokukali na plano. Kaj moramo vedeti o njih?
V Pivki odpirajo center za ozaveščanje o velikih zvereh
Konec meseca se zaključuje evropski projekt Carnivola Dinarica, v okviru katerega bodo v Pivki odprli Center Dina. V njem bodo obiskovalce ozaveščali o treh velikih zvereh - medvedu, volku in risu. Namen projekta je izboljšati varstveno stanje velikih zveri ter ljudem omogočili boljše pogoje sobivanja z njimi.
Vroči počitniški dnevi nas vabijo tudi v gozdove
Kot obiskovalci pa moramo z gozdom ravnati spoštljivo in skrbno! Preplet gozdne in kmetijske krajine, raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst v gozdu, izjemnost posameznih dreves, obnovljivi viri energije in surovin ter blagodejen vpliv na celotno okolje so le najvidnejše dobrine gozda. Kaj nam pomenijo, bi se verjetno začeli zavedati šele, ko gozda in njegovih koristi v našem okolju nenadoma ne bi bilo več.
Ris ima pomembno vlogo v gozdnem ekosistemu
'Ko varujemo risa, varujemo tudi njegov življenjski prostor ter posledično druge rastlinske in živalske vrste, ki tam živijo, zato pravimo, da je ris krovna vrsta v gozdnem ekosistemu.' Risa smo namreč v Sloveniji v preteklosti iztrebili, toda po zaslugi zavzetih posameznikov je ta veličastna žival spet naseljena v naših gozdovih.
Naravni parki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti
V teh dneh obeležujemo kar tri pomembne okoljske dneve, in sicer dan Nature 2000 (21. 5.), mednarodni dan biotske raznovrstnosti (22. 5.) in evropski dan parkov (24. 5.). Ob dnevu Nature 2000 je Ministrstvo za okolje in prostor priredilo spletni pogovor z ustvarjalci naravoslovnega dokumentarnega filma Divja Slovenija. Letošnji evropski dan parkov pa sovpada s praznovanjem okrogle obletnice petih slovenskih naravnih parkov.
Gorenjski gozdovi bogatejši za tri rise
Potem ko so v okviru projekta Life Lynx na Jelovici v naravo spustili risa Zoisa in Aido, so se jima na Gorenjskem pridružili še Tris, Julija in Lenka. "Gre za pomemben dogodek za slovensko okolje in naravo, še posebej pa za slovenskega risa," je dejal minister za okolje in prostor.
Na Gorenjsko prispela še dva romunska risa
V okviru projekta Life Lynx so ta konec tedna v prilagoditveno oboro na Jelovici pripeljali dva risa iz Romunije, in sicer samico Aido ter samca Zoisa. Prvega risa so v okviru omenjenega projekta na Gorenjsko preselili že marca, in sicer na Pokljuko. Do konca leta naj bi se na območje Gorenjske in severne Primorske naselilo pet risov.
Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2012 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Letošnji mednarodni dan gozdov poteka pod geslom "obnova in nega gozda: pot do zdravja in dobrega počutja".
Sečna sezona v gozdu še traja – naj bo delo varno in učinkovito!
Delo v gozdu še vedno velja za eno najzahtevnejših in najnevarnejših, zato je zelo pomembna primerna oprema za delo v gozdu in seveda znanje ter izkušnje. K večji varnosti pri delu v gozdu znatno prispevajo sodobni gozdarski stroji (strojna sečnja, sodobne gozdarske žičnice s procesorsko glavo ipd.). V Sloveniji deluje že kar nekaj izvajalskih podjetij in samostojnih podjetnikov, ki so opremljeni z najsodobnejšimi stroji za varno delo v gozdu.
Izbrani najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2020
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je tudi v letu 2020 izbral najbolj skrbne lastnike gozdov. Prejemnike priznanj za skrbno delo z gozdom, po enega iz vsake od štirinajstih območnih enot ZGS, izpostavljamo zaradi njihovega zglednega gospodarjenja z gozdom, tesne življenjske povezanosti z gozdom, strokovne izvedbe del v gozdu, spoštovanja večnamenske vloge gozdov, prizadevanja za varno delo v gozdu, skrbi za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva.
Lastniki psov: v gozdu naj bo pes na povodcu
Čeprav so prostoživeče živali oz. divjad prilagojene na mrzli del leta, so takrat zaradi mraza in pomanjkanja hrane ogrožene. Divjad dodatno ogroža tudi človek s svojim neprimernim ravnanjem in posegi v njeno življenjsko okolje. Mednje štejejo predvsem sprehajanje psov brez povodca, pohodi stran od uhojenih poti, smučanje izven označenih smučišč in vožnja z motornimi sanmi izven poligona.
Zakaj nastane žled?
Na prehodu med Primorsko in notranjostjo Slovenije (Banjška planota, Trnovski gozd, območje okoli Razdrtega, Brkini, ponekod na Ilirskobistriškem) je danes zjutraj in dopoldan možen pojav tudi poledice in žledu. Poledica ter žled je možen tudi v Pomurju.
2,55 milijona evrov za sanacijo gozdov, ki so jih poškodovale naravne ujme
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za aktivnost Dela za odpravo škode in obnovo gozda iz Programa razvoja podeželja. Za ta namen je razpisanih 2,55 milijona evrov nepovratnih sredstev.
Navdušeni raziskovalci: kočevska risinja ima mladička
V Sloveniji je risja populacija majhna – lani jih je bilo po oceni strokovnjakov približno 20. Zato so še toliko bolj veseli novice, ki prihaja s kočevskega konca, da so opazili risinjo z mladičem.
Z bančnimi storitvami lahko ohranjamo gozd in okolje
Z digitalizacijo bančnih storitev in donacijo 10.000 evrov Gorenjska banka aktivno pristopa k varovanju slovenskih gozdov in okolja.
Razmišljate o bolj ekološki vrsti pogreba?
Se kdaj vprašate, kakšen vpliv na okolje imajo najpogostejše vrste pokopov? Klasični pokopi zahtevajo vedno več prostora, pri upepelitvi nastaja veliko izpustov. Po svetu je zato vse več zanimanja za alternativne vrste pogreba in za naravni pogreb. Okoljsko osveščeni posamezniki namreč tudi po smrti ne želijo biti preveliko breme za naš planet.
Upravičenci lahko kandidirajo za pridobitev nepovratnih sredstev
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo Javni razpis za operacijo naložbe v predindustrijsko predelavo lesa iz PRP 2014-2020 za leto 2020.
Veste, kakšen je bonton v gozdu?
Verjetno bi se pomena gozdov zavedli šele, ko jih v našem okolju nenadoma ne bi bilo več. Kot obiskovalci moramo z gozdom ravnati spoštljivo. V njem se namreč prepletata gozdna in kmetijska krajina, raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst, izjemnost posameznih dreves, gozd je vir obnovljivih virov energije in surovin ter blagodejno vpliva na celotno okolje.
V gozdovih ogromno škode tudi letos
Slovenski gozdovi se tudi letos srečujejo z negativnimi posledicami vetrolomov in s prenamnožitvijo podlubnikov.
V živalskem vrtu bodo ta vikend obeležili mednarodni dan risov
Ob mednarodnem dnevu risov in dogodku, ki ga čez vikend pripravljajo v živalskem vrtu, želijo dvigniti zavest o največji divji mački pri nas.
Mednarodni teden gozdov
Včeraj se je začel Teden gozdov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije poudarja nujnost spoštovanja Gozdnega bontona. Ta obiskovalcem gozdov posebej izpostavlja, da smo v gozdu gostje tako gozda kot tudi njegovega lastnika.
'Vsak lahko prispeva k zmanjšanju podnebnih sprememb'
Varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja, da v času pandemije covid-19 iz mnogih delov sveta poročajo o velikem zmanjšanju onesnaženosti, ob svetovnem dnevu Zemlje pa se še sprašuje, ali je bilo res treba doživeti razmah virusa, da bi videli, kakšno škodo povzročamo Zemlji. Ob tem poudarja, da lahko vsak prispeva k zmanjšanju podnebnih sprememb.
'Človeške izbire vodijo v to, da bomo videli še več izbruhov'
Strokovnjaki že več let opozarjajo, da svet ni najbolje pripravljen na pandemije takšnih razsežnosti, kot se odvija ta hip. Vse več znanstvenikov je prepričanih, da smo za pandemije krivi sami z našim neusmiljenim izkoriščanjem narave in poseganjem v ekosisteme. Kaj nas koronavirus uči o epidemijah, ki se še lahko pojavijo v prihodnosti?
Vrtnarjenje bistveno vpliva na samooskrbo
Tisti, ki imajo lasten, pa čeprav majhen, vrt, vedo, kako cenjena je hrana, ki jo pridelamo z lastnimi rokami. Tega se, zaradi časa, v katerem smo, počasi začenjamo zavedati tudi drugi, k temu pa je zdaj spodbudilo tudi ministrstvo.
Javno naznanilo o nujnosti izvedbe sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdovih
Zavod za gozdove Slovenije je na podlagi 3. odstavka 8. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ) (Uradni list RS, št. 36/2020) oznanil, da roki za izvedbo del po odločbah o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdovih, ki so bile izdane pred uveljavitvijo tega zakona, tečejo neprekinjeno naprej.
Previdno, če naročate semena preko spleta
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano svetuje nekoliko večjo previdnost pri naročanju semen preko spleta.
So v predlog zakona zajeti tudi kmetje?
Vlada RS je včeraj sprejela Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 za državljane in gospodarstvo, t.i. zakonski protiKoronapaket. Glavni cilj predloga zakona je omiliti posledice virusa COVID-19 za državljane ter gospodarstvo z ukrepi na različnih področjih. S področja kmetijstva, živilske industrije, ribištva in gozdarstva zakon prinaša obsežne spremembe in olajšave za celotni sektor.