gozdovi

Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2012 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Letošnji mednarodni dan gozdov poteka pod geslom "obnova in nega gozda: pot do zdravja in dobrega počutja".

Sečna sezona v gozdu še traja – naj bo delo varno in učinkovito!
Delo v gozdu še vedno velja za eno najzahtevnejših in najnevarnejših, zato je zelo pomembna primerna oprema za delo v gozdu in seveda znanje ter izkušnje. K večji varnosti pri delu v gozdu znatno prispevajo sodobni gozdarski stroji (strojna sečnja, sodobne gozdarske žičnice s procesorsko glavo ipd.). V Sloveniji deluje že kar nekaj izvajalskih podjetij in samostojnih podjetnikov, ki so opremljeni z najsodobnejšimi stroji za varno delo v gozdu.

Izbrani najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2020
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je tudi v letu 2020 izbral najbolj skrbne lastnike gozdov. Prejemnike priznanj za skrbno delo z gozdom, po enega iz vsake od štirinajstih območnih enot ZGS, izpostavljamo zaradi njihovega zglednega gospodarjenja z gozdom, tesne življenjske povezanosti z gozdom, strokovne izvedbe del v gozdu, spoštovanja večnamenske vloge gozdov, prizadevanja za varno delo v gozdu, skrbi za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva.

Zakaj nastane žled?
Na prehodu med Primorsko in notranjostjo Slovenije (Banjška planota, Trnovski gozd, območje okoli Razdrtega, Brkini, ponekod na Ilirskobistriškem) je danes zjutraj in dopoldan možen pojav tudi poledice in žledu. Poledica ter žled je možen tudi v Pomurju.

2,55 milijona evrov za sanacijo gozdov, ki so jih poškodovale naravne ujme
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za aktivnost Dela za odpravo škode in obnovo gozda iz Programa razvoja podeželja. Za ta namen je razpisanih 2,55 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Preživimo čas tudi v jesensko obarvanem gozdu
Lepi jesenski dnevi vabijo na obisk gozdov, ki so obarvani v najrazličnejše odtenke jesenskih barv in so prava paša za oči.

Požari na severozahodu ZDA uničili že 1,6 milijona hektarjev površin
V ZDA še vedno divjajo požari v naravi, ki so doslej od sredine avgusta v Kaliforniji, Oregonu in državi Washington uničili že več kot 1,6 milijona hektarjev površin, skoraj 10.000 hiš in drugih objektov ter povzročili množične evakuacije.

Kmetijsko ministrstvo izpostavlja pomen poklicev s svojega področja
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob začetku novega šolskega leta izpostavilo pomen poklicev s področja, ki ga pokriva. Ob tem si želijo, da bi bilo mladih, ki se odločajo za poklice, povezane s kmetijstvom, podeželjem, proizvodnjo hrane, hortikulturo, naravovarstvom, gozdarstvom in živinorejo, še več.

Veste, kakšen je bonton v gozdu?
Verjetno bi se pomena gozdov zavedli šele, ko jih v našem okolju nenadoma ne bi bilo več. Kot obiskovalci moramo z gozdom ravnati spoštljivo. V njem se namreč prepletata gozdna in kmetijska krajina, raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst, izjemnost posameznih dreves, gozd je vir obnovljivih virov energije in surovin ter blagodejno vpliva na celotno okolje.

V gozdovih ogromno škode tudi letos
Slovenski gozdovi se tudi letos srečujejo z negativnimi posledicami vetrolomov in s prenamnožitvijo podlubnikov.

Mednarodni teden gozdov
Včeraj se je začel Teden gozdov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije poudarja nujnost spoštovanja Gozdnega bontona. Ta obiskovalcem gozdov posebej izpostavlja, da smo v gozdu gostje tako gozda kot tudi njegovega lastnika.

Mednarodni dan biotske raznovrstnosti
Letos pod geslom "Rešitve so v naravi!"

Je mogoča blaginja brez zdravega okolja?
Epidemija covid-19 je povzročila zdravstveno in gospodarsko krizo. A kot poudarja Greenpeace Slovenija, se še vedno soočamo tudi z okoljsko krizo, ki lahko z napačnimi odzivi na gospodarsko postane hujša. Ne le okoljevarstveniki, tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svojih predlogih odziva na epidemijo opozarja, da nismo v položaju, ko bi lahko pozabili na okolje.

'Vsak lahko prispeva k zmanjšanju podnebnih sprememb'
Varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja, da v času pandemije covid-19 iz mnogih delov sveta poročajo o velikem zmanjšanju onesnaženosti, ob svetovnem dnevu Zemlje pa se še sprašuje, ali je bilo res treba doživeti razmah virusa, da bi videli, kakšno škodo povzročamo Zemlji. Ob tem poudarja, da lahko vsak prispeva k zmanjšanju podnebnih sprememb.

Odstrela volkov in medvedov ne bo
Iz organizacije Aple Adria Green so sporočili, da je ustavno sodišče razveljavilo interventni zakon, ki je predvidel odstrel 175 medvedov in 11 volkov.

'Človeške izbire vodijo v to, da bomo videli še več izbruhov'
Strokovnjaki že več let opozarjajo, da svet ni najbolje pripravljen na pandemije takšnih razsežnosti, kot se odvija ta hip. Vse več znanstvenikov je prepričanih, da smo za pandemije krivi sami z našim neusmiljenim izkoriščanjem narave in poseganjem v ekosisteme. Kaj nas koronavirus uči o epidemijah, ki se še lahko pojavijo v prihodnosti?

Javno naznanilo o nujnosti izvedbe sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdovih
Zavod za gozdove Slovenije je na podlagi 3. odstavka 8. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ) (Uradni list RS, št. 36/2020) oznanil, da roki za izvedbo del po odločbah o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdovih, ki so bile izdane pred uveljavitvijo tega zakona, tečejo neprekinjeno naprej.

Mednarodni dan gozdov
Generalna skupščina Združenih narodov je 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in osveščanja o pomenu ter nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravi, da se letošnje geslo glasi: Gozdovi in biotska raznovrstnost – predragoceni, da bi jih izgubili.

Informacije za uporabnike storitev Zavoda za gozdove Slovenije
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je v sporočilu za javnost zapisal, da v času epidemije koronavirusa zavod posluje v skladu z usmeritvami vlade Republike Slovenije in celotne medicinske stroke. Kaj to pomeni za uporabnike?

V gozdnih požarih v Boliviji poginilo več kot dva milijona živali
V zadnjih tednih mediji poročajo o obsežnih požarih na območju gozdov in travnatih površin v Boliviji. Razbesneli požari so bili do sedaj usodni že za več kot dva milijona divjih živali, med njimi za jaguarje, pume in lame. Požari so opustošili zlasti tropsko savano Chiquitania na vzhodu države.

Na Koroškem so razglasili nevarnost gradacije smrekovega lubadarja
Zavod za gozdove Slovenija (v nadaljevanju ZGS) je pred dnevi razglasil veliko nevarnost gradacije smrekovega lubadarja na Koroškem. S pozivom želijo spodbuditi lastnike gozdov k hitremu poseku prizadetega drevja. Na Koroškem namreč po trenutnih podatkih lubadar povzroča največ težav na območju občine Dravograd.

V Sibiriji našli predmet neprecenljive vrednosti
Na skrajnem severu Rusije, v Sibiriji, so našli skoraj nedotaknjeno 32.000 let staro glavo volka, ki se je ohranila v trajno zamrznjenih tleh. Velika glava, ki je prekrita s krznom, ima dobro ohranjene možgane, mehko tkivo ter močne zobe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Slovenski risi dobili pomoč
Po 46 letih je v slovenski gozd znova vstopil ris iz tujine. Iz prilagoditvene obore v Loškem Potoku so namreč danes v naravo spustili risa z imenom Goru, prvega od 10 risov, ki bodo pomagali obnoviti populacijo slovenskih risov. Ta živalska vrsta je pri nas ne le ogrožena, temveč že na robu izumrtja zaradi parjenja v sorodstvu.

Z razlogom so izjemno priljubljene
Poleg jurčkov in lisičk Slovenci od gob najraje nabiramo in uživamo dežnikarice oziroma ’marele’, ki v tem času rastejo kot ’gobe po dežju’. Ker bodo te dni pogosta sestavina naših jedilnikov, je dobro, da jih bolje spoznamo.

Tokrat se ne moremo hvaliti
Ekološki odtis je seštevek vseh ekoloških storitev za zadovoljitev potreb človeštva skupaj s prostorom, ki ga za to terjajo (pašniki, nobdelovalne površine, pozidana območja, ribiška območja, , gozdovi ...). Da bi zadovoljili naše trenutne potrebe po naravnih virih in ekoloških storitvah, bi potrebovali regeneracijsko sposobnost 1,7 Zemlje. No, razen, če bi vi ravnali tako kot mi, Slovenci. Potem bi je potrebovali 2,8.

Kaj lahko za ohranitev čebel storimo sami?
Na pobudo Slovenije je svet 20. maja prvič obeležil svetovni dan čebel. Slovenija si prizadeva za zaščito čebele na ravni EU, veliko pa za njeno ohranitev lahko storimo tudi sami. Med drugim lahko na balkone, terase in vrtove sadimo medovite rastline, postavimo gnezdilnice za čebele in o pomenu čebel osveščamo že najmlajše.

Zanimivosti o slovenskih gozdovih
Medtem ko za najvišje drevo na svetu velja 115 metrov visoka sekvoja v narodnem parku Redwood v Kaliforniji, se z naslovom najvišjega v Sloveniji ponaša Sgermova smreka na Ribniškem Pohorju, visoka 61,8 metra. Za primerjavo: Grajski hrib skupaj z Ljubljanskim gradom je visok približno 100 metrov.

V slovenskih gozdovih lani posekali pet milijonov kubičnih metrov lesa
Posek v slovenskih gozdovih je lani znašal nekaj manj kot pet milijonov kubičnih metrov, kar je manj kot leto prej in manj od možnega poseka, je danes v Slovenj Gradcu ob robu licitacije lesa povedal direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem. Ob tem je napovedal, da bo do konca tedna pripravljen načrt sanacije po decembrskem vetrolomu.

To mora vedeti vsak gobar
Čeprav so mnogi nejevoljni zaradi dežja, so ga gobarji komaj čakali. Gobe po dežju namreč rastejo ’kot nore’, da je temu res tako, pa med drugim dokazujejo fotografije polnih košar gob, ki so preplavile družbena omrežja. Če se tudi vi te dni odpravljate v gozd, upoštevajte zlata pravila gobarjenja in spoštujte naravo. Gob je namreč dovolj za vse.

Kmetijsko gozdarska zbornica za dosledno gospodarjenje z divjadjo
Gozdovi se na več območjih po Sloveniji tudi zaradi objedanja jelenjadi ne morejo naravno pomlajevati, opozarja kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Zato pozivajo k doslednemu izvajanju načrtov za gospodarjenje z divjadjo za uskladitev populacije jelena z okoljem.