kletka
Rozela in penant
Naravni življenjski prostor rozel in penantov so gozdovi, parki in predmestja Avstralije ter bližnjih otokov. Ploskorepe papige rozele in penanti so izredno barvite ptice in jih glede na vrsto lahko najdemo skoraj v vseh barvah.
Riževec
Naravna razširjenost so nekateri otoki Indonezije, kot sta Java in Bali. Ptica zraste do 10 cm, je sive barve s črno belim vzorcem, kljun je rdeč in zelo močan, saj ga uporablja za trenje najtrših travnih semen kot je riž.
Degu
Domovina degujev je nižinsko polpuščavsko območje centralnega Čila, kjer je podnebje izrazito mediteransko. Tam živijo v pokrajini gosto poraščeni z raznim nizkim grmičevjem ter redkimi drevesi, prenočujejo v rovih ter skalnih razpokah.
Veliki aleksander
Naravni življenjski prostor velikega aleksandra so gozdovi in pragozdovi jugovzhodne Azije. Aleksandri so izredno barvite ptice, osnovna barva je zelena, značilen za njih je barvni obroč okoli vratu, ki se pojavi pri starosti 1-1,5 leta.
Nimfa
Naravni življenjski prostor nimf so stepe, suhi gozdovi ter polpuščave Avstralije. Obarvanost nimfe v naravi je siva z oranžnimi lički, samčki dobijo pri starosti nekaj mesecev rumeno glavico in izraziteje oranžna lička.
Činčila
Domovina činčile so kamnite puščave in polpuščave visokogorja Andov. Živijo na višini 3000 - 5000 metrov, kjer so izrazito hladne noči ter zmerno topli dnevi. Dan preživijo v rovih in skalnih razpokah. V naravi živita dve vrsti činčile in sta izredno ogroženi ter zaščiteni. Domača činčila ima z njima skupne prednike.
Mali Aleksander
Naravni življenjski prostor aleksandrov so gozdovi in pragozdovi Afrike ter jugovzhodne Azije. Aleksander se lahko nauči zelo dobro oponašati človeški glas, druge glasove ter glasbo.
Skobčevka
Naravni življenjski prostor skobčevk so stepe, suhi gozdovi ter polpuščave Avstralije. Obarvanost skobčevke v naravi je živo zelena z rumeno zeleno glavico, samčki dobijo pri starosti nekaj tednov na nosnicah nad kljunom modro ali vijolično barvo.
Kanarček
Kanarčki so zelo udomačljivi ptički in se na lastnika hitro navadijo, z malo potrpljenja se navadijo prileteti na roko in se na lastnika tako navežejo, da so vedno ob človeku. Znani so primeri, da je pobegli kanarček ob klicih lastnika priletel nazaj. Kanarček izvira iz Madeirskih, Azorskih in Kanarskih otokov.
Velike papige
Velike papige naseljujejo različna področja srednje in južne Amerike, Afrike, Azije in Avstralije ter Nove Zelandije. Velike papige so po večini barvite ptice, odvisno od vrste. Po naravi so zelo radovedne in imajo močan značaj.
Avstralska zebrica
Naravna razširjenost zebrice so sušni predeli Avstralije. Najdemo jo v sušnih gozdovih, travnatih planjavah z redkimi drevesi, polpuščavah. Pogoj za preživetje je bližina pitnega vira vode. Ne najdemo je le na jugu ter skrajnem severu Avstralije.
Mongolski skakač
Mongolski skakači živijo v polpuščavah in stepah Mongolije, kjer so mrzle zime in vroča poletja. So miškam podobni glodavci, imajo dolge skakalne noge, ter dolg poraščen rep.
Hrček
Hrčkov je več vrst: ruski pritlikavi hrček, pritlikavi hrček, pritlikav Campbellov - moder hrček, pritlikav Roborowski hrček in zlati hrček. Zlati hrček je tudi najbolj pogosta domača žival. Je srednje velikosti in posebej uživa v plezanju po zidovih kletke.
Budra ali morski prašiček
Izvorne vrste tega južnoameriškega glodavca ne poznamo živečega v divjini, verjetno so jih Perujci vzgojili s križanjem ali pa s selekcijo različnih vrst buder v domačo budro kakršno poznamo sedaj. So zelo inteligentna bitja, kar jim daje poseben čar.
Pritlikavi kunec
Evropski ali navadni kunec je edini predstavnik svojega rodu in je prednik domačega kunca, katerega so že v rimskih časih vzgojili za potrebe prehrane. Iz domačega kunca smo v zadnjem stoletju vzgojili pritlikavega okrasnega kunca, ki nima več pomena za prehrano, temveč kot domači ljubljenček. Za vse kunce je značilno, da so izredno udomačljivi, nežni in neverjetno inteligentni, kar jim daje prav poseben čar.