opozorila
Kako poskrbeti, da bo imela domača prst dovolj organskih snovi?
Zdrava, rodovitna prst je osnova za zdrave rastline, posledično pa tudi za zdrave živali in ljudi, zanjo pa je ključno, da vsebuje dovolj organskih snovi. A z intenzivnim kmetovanjem, uporabo fitofarmacevtskih sredstev in pretirano izpostavljenostjo gole zemlje soncu smo ljudje precej zmanjšali vsebnost organskih snovi v zemlji. Kako jih lahko povrnemo in katerim napakam se pri vrtnarjenju in kmetovanju izogniti, da prsti ne bi preveč izčrpali?
Ministrstvo kmetovalcem svetuje, naj ta trenutek še ne gnojijo
Tako zimo kot uvod v pomlad je zaznamovalo suho vreme, ki se že odraža tako na travnikih, poljih, gozdovih kot vodotokih. Zato naj bo ravnanje z vodo skrbno, prav tako je še vedno prisotna nevarnost požarov v gozdovih oziroma naravnem okolju.
Vegetacija zamuja tri tedne. Kakšna bo pomlad v nadaljevanju?
Marec bo letos upravičil svoje staro ime sušec in postregel predvsem s suhim vremenom. Zadnje konkretne padavine so v večjem delu države padle pred več kot enim mesecem, ponekod pa padavin ni bilo že dva meseca in pol. In tudi sicer to zimo nismo imeli kaj dosti padavin. Travniki in gozdovi so presušeni, v slabem stanju so ozimna žita. Kakšna pa bo pomlad v nadaljevanju? Bodo vsaj prihodnji tedni in meseci prinesli kaj več padavin?
Napovedovanje, kakšno bo vreme, ni več dovolj
Vremenski, podnebni in vodni ekstremi v številnih delih sveta zaradi podnebnih sprememb postajajo vse pogostejši in intenzivni. Na današnji dan tako obeležujemo svetovni dan meteorologije, in sicer pod geslom Zgodnja opozorila za pravočasno ukrepanje.
Psi lahko poginejo, nevarne so tudi za ljudi
Iz Primorske prihajajo opozorila, da so že opazili zapredke gosenic, ki so nevarne za pse in ljudi. Gre za vrsto metulja, katerega gosenice se premikajo v značilnih vlakih, njihove dlačice pa so zelo
Prihaja še zadnji dobri mož
Jugoslovanska oblast po drugi svetovni vojni, ki je želela prekriti šege z versko vsebino izpred druge svetovne vojne, je začela postavljati vzporeden okvir socialističnih praznikov. V ta okvir sodi tudi dedek Mraz, pojasnjujejo etnologi.
Tako bodo prazniki čudoviti, a tudi cenovno ugodni in ekološki
Še čisto malo in stopili bomo v praznični teden. Pred nami so še zadnji nakupi, okraševanje je na višku, darila čakajo na zavijanje. Vse to pa utegne biti naporno za našo denarnico, a ni treba, da je tako.
Oranžno opozorilo za primorsko regijo
Glede na napovedi smo dodobra zakorakali v jesen. Prišel je dež, prihaja tudi burja, temperature zraka po nižinah se bodo gibale med 10 in 15 °C, sneg pa je že prekril prve vrhove.
Pozor! Med psi razsaja ta nalezljiva bolezen!
Kot kaže, so nižje temperature poskrbele tudi za to, da so začeli zbolevati naši kosmatinci. Namreč, znova se je razširil kužni kašelj. Kaj je kužni kašelj in kako psu pomagati?
Trendi, ki bodo oblikovali naše domove v prihodnjem desetletju
Dom je naše kraljestvo in v zadnjem letu se je naša pozornost preusmerila v to, kako se počutimo v njem. Pokukali smo v "prihodnost" in preverili, kakšni trendi pri urejanju in gradnji domov se obetajo v naslednjem desetletju.
Zaradi obilnega deževja številne stavbe hudo poškodovane
Zahod Nemčije so zaradi obilnega deževja prizadele hude poplave. Samo v vasi Schuld je voda s seboj potegnila več hiš, številne stavbe so hudo poškodovane.
V Celju in Žalcu še vedno težave pri ravnanju s komunalnimi odpadki
Celjski medobčinski inšpektorat in redarstvo je v okviru poostrenega nadzora ravnanja s komunalnimi odpadki, ki ga je prejšnji teden na več lokacijah v Celju in Žalcu izvedel skupaj s komunalnim podjetjem Simbio, ugotovil, da ljudje pogosto ne vedo, kaj odlagati v rumen in kaj v zelen zabojnik. Ponekod odpadkov še vedno tudi ne ločujejo.
Več kot 200 primerov mišje mrzlice
NIJZ je letos v Sloveniji zaznal porast primerov mišje mrzlice, kar se odraža tudi v večjem številu hospitalizacij in obravnav bolnikov. Do danes je prijavljenih več kot 200 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom.
22. april – dan Zemlje: obnovimo našo Zemljo
Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje so v ospredju opozorila pred posledicami podnebnih sprememb in uničevanja okolja. V Sloveniji smo v letu 2019 izpustili v zrak 18,8 milijona ton emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 ali 9 ton na prebivalca.
To lahko naredi vsak posameznik v skrbi za pitno vodo
Danes je svetovni dan voda, zato naj spomnimo, kako nepogrešljiva je voda za življenje in kako lahko sami pripomoremo, da jo obvarujemo in preprečimo njeno onesnaževanje.
Povozili slovenskega volka Antona
Na avtocesti nedaleč od Reke so v prometni nesreči povozili volka Antona, ki je imel slovensko ovratnico. Po nesreči so znova pozvali voznike k previdni vožnji na cestah v primorsko-goranski županiji, kjer se je od začetka leta zgodilo že 25 prometnih nesreč, v katerih so vozila trčila v divje ali domače živali.
To ne sodi v straniščno školjko!
Kadar hitimo, v stranišče kaj hitro odvržemo stvari, ki tja nikakor ne spadajo – ali pa enostavno ne vemo, katere stvari so to. Tako je Komunala Kočevje znova opozorila, kaj ne sodi v kanalizacijo.
Smeti ne sodijo v gozd!
Kljub temu, da so občine poskrbele, da je dovolj eko otokov, košev za smeti, poskrbljeno je tudi za kosovne in nevarne odpadke, se še vedno najdejo posamezniki, ki smeti odlagajo na nedovoljenih mestih, kot je na primer gozd.
Papiga moškega rešila pred požarom
Anton Nguyen iz Brisbana se je zbudili sredi noči, ko je njegova papiga začela glasno kričati. Papiga je namreč opazila, da je hišo zajel ogenj in je opozorila svojega lastnika.
Na te stvari morate biti pozorni, ko se odločite za psa
Imeti hišnega ljubljenčka, s katerim se lahko sprehajate in ga crkljate, njegove simpatične fotografije pa lahko objavljate na družbena omrežja, se zdi izredno lepo in enostavno, a ob tem ne smemo pozabiti, da gre za živo bitje, ki ima svoje potrebe in ki čuti prav tako kot mi.
Z zaščitnimi maskami bodite pazljivi
Maske so postale obvezne tudi na prostem, tako se še dodatno povečuje količina teh odpadkov v gospodinjstvih. Zato se znova nizajo opozorila – maske ne sodijo med embalažo!
Strma rast smejalnega plina v ozračju ogroža okoljske cilje
Količine dušikovega oksida - plina, ki ga imenujejo tudi smejalni plin in je podnebju 300-krat bolj škodljiv kot ogljikov dioksid - se v ozračju hitro povečujejo, ugotavlja nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature. Znanstveniki za to krivijo predvsem kmetijstvo.
V jesenskem času si ga morate privoščiti
Letošnje leto nas je razveselilo s sončnim vremenom in toplimi temperaturami, a tukaj je že jesen z vsemi svojimi čari. V jesenskem času uživamo v različnih dobrotah, od gob do grozdja, ne smemo pa pozabiti niti in predvsem kostanja. Smo v času, ko se bodo ljubitelji lahko naužili kostanja in prišli na svoj račun.
Arktični ocean umira
Največja raziskovalna odprava se je danes s severnega pola vrnila v Nemčijo, potem ko so več kot leto dni zbirali informacije in podatke o vplivu podnebnih sprememb na Arktiko. Raziskovalci iz 20 držav so na severnem polu preučevali, kako toplejše podnebje vpliva na taljenje ledenikov. "Arktični ocean umira," so raziskovalci povzeli ugotovitve.
Letošnji september najtoplejši do zdaj
Letošnji september je bil najtoplejši, odkar zbirajo podatke, je razvidno iz podatkov evropskega programa Copernicus. V povprečju je bil mesec za 0,05 stopinje Celzija toplejši od lanskega septembra, ki je že lani osvojil naziv najtoplejšega prvega jesenskega meseca.
Letošnja letina hmelja ena boljših v zadnjih 10 letih
Kljub poletnim neurjem bo letošnja letina hmelja ena boljših v zadnjih letih po količini in še posebej po kakovosti in vsebnosti alfa kislin.
Policija opozarja: Poskrbite za živali
Visoke temperature močno vplivajo na počutje živali! Čeprav opozorila podajajo vsako leto, tudi letos policija opozarja, da živali nikakor in nikoli ne puščamo v parkiranem avtomobilu.
Kdo so bili prvi znanstveniki, ki so opozarjali na podnebne spremembe
Podnebne spremembe so prvič postale pomembna dnevna novica pred dobrimi 30 leti. V zadnjih letih se o tem govori vse pogosteje in razogljičenje družbe je postala tudi ena od vročih političnih tem. A prvi znanstveniki so o vplivu ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov na segrevanje ozračja opozarjali že pred več kot 150 leti. Torej mnogo prej, preden je to postalo "popularno".
Se obeta 'veliko resetiranje' gospodarstva?
Kako prilagoditi gospodarstvo, da bo bolj pravično, odporno in okolju prijazno, je tema, o kateri se po pandemiji z novim koronavirusom vse bolj govori. O 'velikem resetiranju' bodo govorili tudi na prihodnjem Svetovnem gospodarskem forumu. Gre za iniciativo, da bi svetovno gospodarstvo oblikovali na novo.
Pozeba sadjarjem ponovno uničila skoraj ves pridelek
V Posavju, kjer imajo skupaj približno 600 hektarjev sadnih nasadov, so nizke jutranje temperature povzročile skoraj popolno pozebo, v nasadih jablan pa je jutranji mraz uničil od polovice do približno štirih petih cvetov. Jablane v nižjih legah lahko sicer ob pravilni negi še vedno solidno obrodijo.