predstavitev
VIDEO: Primorski okrasni vrt
Na Primorskem so poletja suha in vroča, zime pa mile, kar omogoča rast rastlin, ki ne prenašajo nizkih temperatur. V video prispevku si poglejte predstavitev nekaterih najbolj osnovnih rastlin za primorski vrt.
OGREVANJE S SONCEM: Znani so finalisti!
Na portalu Dominvrt.si se je v sodelovanju s podjetjem Hidria 22. maja začela nagradna igra <i>Ogrevanje s soncem</i>, v kateri bo zmagovalec prejel bon v vrednosti 2000 evrov za vgradnjo termosolarnega sistema. Po ogledu vseh do razpisanega roka prispelih prijav smo s strokovnjaki iz podjetja Hidria izbrali tri finaliste.
Novost obnorela Japonce!
Hiroshi Ishiguro je profesor na Univerzi Osaka na Japonskem, ki se že vrsto let ukvarja s posebno vrsto robotike. Njegov cilj je namreč ustvariti robota, ki bo čim bolj podoben človeku.
Agapornis
V naravi žive v gozdnatih savanah Tanzanije, kjer so močno ogroženi in zaščiteni s konvencijo CITES. Gojeni agapornisi niso zaščiteni. Obarvanost agapornisa v naravi je zelena, s črno glavico in belo obrobo okoli oči, rumenim ovratnikom ter rdečim kljunčkom. Gojeni agapornisi se pojavljajo v skoraj vseh barvnih odtenkih.
Kraljevi piton
Kraljevi piton je talna vrsta, naseljuje savane in suhe gozdove centralne Afrike, kjer se najraje zadržuje v podrtih deblih dreves. Kraljevi piton je ena najmanjših vrst pravih pitonov, saj odrasel meri v dolžino maksimalno 1,7 m, povprečna velikost se giblje okoli 1,3 m.
Andrej Slapšak: Predelava soda
Naš bralec Andrej Slapšak se je lotil predelave starega soda. Iz njega je nastalo nadvse zanimivo pomivalno korito. Poglejte, kaj vse je mogoče ustvariti z veliko domišljije in s spretnimi rokami. Pa še za reciklažo gre!
Orjaški škorpijoni
Vse v ujetništvu najpogostejše vrste žive v tropskih vlažnih pragozdovih in savanah Afrike ter Azije, kjer se skrivajo med listjem ter podrtimi debli dreves. Vsi škorpijoni so nočne živali, nekatere pragozdne vrste so aktivne tudi podnevi in v mraku.
Rozela in penant
Naravni življenjski prostor rozel in penantov so gozdovi, parki in predmestja Avstralije ter bližnjih otokov. Ploskorepe papige rozele in penanti so izredno barvite ptice in jih glede na vrsto lahko najdemo skoraj v vseh barvah.
Ptičji pajki
Najpogostejše gojene talne vrste naseljujejo polpuščavske predele srednje in južne Amerike, najpogostejše drevesne vrste (avicularia sp.) pa naseljujejo drevesa tropskega pragozda srednje in južne Amerike. Vsi ptičji pajki so nočne živali, nekatere pragozdne vrste so aktivne tudi podnevi in v mraku.
Riževec
Naravna razširjenost so nekateri otoki Indonezije, kot sta Java in Bali. Ptica zraste do 10 cm, je sive barve s črno belim vzorcem, kljun je rdeč in zelo močan, saj ga uporablja za trenje najtrših travnih semen kot je riž.
Degu
Domovina degujev je nižinsko polpuščavsko območje centralnega Čila, kjer je podnebje izrazito mediteransko. Tam živijo v pokrajini gosto poraščeni z raznim nizkim grmičevjem ter redkimi drevesi, prenočujejo v rovih ter skalnih razpokah.
Leopardji gekon
Naseljuje puščavske ter polpuščavske predele Afganistana, Iraka, Indije in Pakistana. Je nočna žival. Je nočni kuščar, ki se prebudi ob mraku in je aktiven vse do jutra. Spada med srednje velike gekone in zraste do 30 cm.
Veliki aleksander
Naravni življenjski prostor velikega aleksandra so gozdovi in pragozdovi jugovzhodne Azije. Aleksandri so izredno barvite ptice, osnovna barva je zelena, značilen za njih je barvni obroč okoli vratu, ki se pojavi pri starosti 1-1,5 leta.
Ameriški gož
Ameriški gož naseljuje gozdna sušna področja severne Amerike in bližino polj ter travnata področja od New Jerseyja na severovzhodu do severne Mehike na jugu. Ameriški gož je ena najbolj priljubljenih vrst podganaric. Odrasel meri v dolžino maksimalno 1,7 m, povprečna velikost se giblje okoli 1,3 m. Je izredno mirna vrsta in se hitro navadi na človeka.
Bradata agama
Obe vrsti živita v puščavah in polpuščavah centralne Avstralije. Obe vrsti sta dnevni živali. Manjša pritlikava agama zraste do 35 cm, navadna bradata agama do 60 cm. Obe sta izrazito toploljubni, manjša pritlikava agama potrebuje še nekoliko višje temperature od navadne bradate agame.
Sonja Rebov: Vazice in svečniki
Naša bralka Sonja Rebov nam je poslala fotografije in opis svojega ustvarjalnega domačega projekta. Poglejte fotogalerijo njenih izdelkov.
Grebenasti gekon
Naseljuje pragozdove Nove Kaledonije. Je nočni drevesni kuščar, ki se prebudi ob mraku in je aktiven vse do jutra. Zadržuje se na grmičevju, drevesastih praprotih ter drevju. Spada med manjše gekone in zraste do 20 cm.
Nimfa
Naravni življenjski prostor nimf so stepe, suhi gozdovi ter polpuščave Avstralije. Obarvanost nimfe v naravi je siva z oranžnimi lički, samčki dobijo pri starosti nekaj mesecev rumeno glavico in izraziteje oranžna lička.
Činčila
Domovina činčile so kamnite puščave in polpuščave visokogorja Andov. Živijo na višini 3000 - 5000 metrov, kjer so izrazito hladne noči ter zmerno topli dnevi. Dan preživijo v rovih in skalnih razpokah. V naravi živita dve vrsti činčile in sta izredno ogroženi ter zaščiteni. Domača činčila ima z njima skupne prednike.
Mali Aleksander
Naravni življenjski prostor aleksandrov so gozdovi in pragozdovi Afrike ter jugovzhodne Azije. Aleksander se lahko nauči zelo dobro oponašati človeški glas, druge glasove ter glasbo.
Skobčevka
Naravni življenjski prostor skobčevk so stepe, suhi gozdovi ter polpuščave Avstralije. Obarvanost skobčevke v naravi je živo zelena z rumeno zeleno glavico, samčki dobijo pri starosti nekaj tednov na nosnicah nad kljunom modro ali vijolično barvo.
Kanarček
Kanarčki so zelo udomačljivi ptički in se na lastnika hitro navadijo, z malo potrpljenja se navadijo prileteti na roko in se na lastnika tako navežejo, da so vedno ob človeku. Znani so primeri, da je pobegli kanarček ob klicih lastnika priletel nazaj. Kanarček izvira iz Madeirskih, Azorskih in Kanarskih otokov.
Velike papige
Velike papige naseljujejo različna področja srednje in južne Amerike, Afrike, Azije in Avstralije ter Nove Zelandije. Velike papige so po večini barvite ptice, odvisno od vrste. Po naravi so zelo radovedne in imajo močan značaj.
Avstralska zebrica
Naravna razširjenost zebrice so sušni predeli Avstralije. Najdemo jo v sušnih gozdovih, travnatih planjavah z redkimi drevesi, polpuščavah. Pogoj za preživetje je bližina pitnega vira vode. Ne najdemo je le na jugu ter skrajnem severu Avstralije.
Mongolski skakač
Mongolski skakači živijo v polpuščavah in stepah Mongolije, kjer so mrzle zime in vroča poletja. So miškam podobni glodavci, imajo dolge skakalne noge, ter dolg poraščen rep.
Kopenske želve
Vrste rodu testudo naseljujejo obalna področja Mediterana, Jadranskega morja in Črnega morja. Najdemo jih vse od Portugalske na zahodu do Turčije na vzhodu, preko male Azije vse preko severne Afrike do Maroka na zahodu.
Hrček
Hrčkov je več vrst: ruski pritlikavi hrček, pritlikavi hrček, pritlikav Campbellov - moder hrček, pritlikav Roborowski hrček in zlati hrček. Zlati hrček je tudi najbolj pogosta domača žival. Je srednje velikosti in posebej uživa v plezanju po zidovih kletke.
Mošusna želva
Mošusne želve so skoraj popolnoma vodne in se le redko sončijo na kopnem. Najraje se zadržujejo v plitvi vodi ali molijo iz vode le glavo ter del oklepa. So ene najprimernejših vrst želv za gojenje v stanovanju.
Budra ali morski prašiček
Izvorne vrste tega južnoameriškega glodavca ne poznamo živečega v divjini, verjetno so jih Perujci vzgojili s križanjem ali pa s selekcijo različnih vrst buder v domačo budro kakršno poznamo sedaj. So zelo inteligentna bitja, kar jim daje poseben čar.
Pritlikavi kunec
Evropski ali navadni kunec je edini predstavnik svojega rodu in je prednik domačega kunca, katerega so že v rimskih časih vzgojili za potrebe prehrane. Iz domačega kunca smo v zadnjem stoletju vzgojili pritlikavega okrasnega kunca, ki nima več pomena za prehrano, temveč kot domači ljubljenček. Za vse kunce je značilno, da so izredno udomačljivi, nežni in neverjetno inteligentni, kar jim daje prav poseben čar.