rast
Tudi v otroški sobi je pomembno upoštevati feng šuj
Kako vnesti feng šuj principe v otroški kotiček in ga tako spremeniti v čim bolj udobno, mirno in ustvarjalno zavetje? Mi imamo nekaj nasvetov.
Tega o hortenzijah zagotovo še ne veste
Hortenzija je grm ali zelena vzpenjavka, značilna po svojih velikih in bogatih cvetovih. S pravilno nego, obrezovanjem, predvsem pa z zalivanjem lahko poskrbimo, da bo na našem vrtu hortenzija vsako leto bogato cvetela. Poglejmo si, kakšno nego potrebuje in nekaj dejstev, ki jih o hortenzijah zagotovo še niste vedeli.
Ali veste, kaj so čajote?
Ste že slišali za čajoto? Gre za vrsto bučke nekoliko nenavadnega videza, ki spominja na hruško in je nežnega, rahlo sladkega okusa. Spada med bučevke, enako kakor lubenice, kumare, cukini bučke in jesenske buče. Posebno priljubljena je v državah srednje Amerike, od koder tudi izvira, zaradi nezahtevne pridelave, preprostega skladiščenja, zelo ugodne hranilne sestave in vsestranske uporabnosti v kuhinji pa se je razširila tudi v drugih kulturah.
To so rastline, ki uspevajo v vodi
Splošno znano je, da rastline za preživetje potrebujejo tri stvari – svetlobo, vodo in prostor za rast. Tretja zahteva, prostor, je široka kategorija, ki lahko vključuje zemljo, šotni mah, glinene kamenčke in celo samo vodo. Razmnoževanje z vodo je običajna praksa, ki jo mnogi ljudje uporabljajo za povečanje svoje zbirke rastlin. Vendar pa je pri nekaterih rastlinah celo mogoče, da te sploh ne potrebujejo zemlje, ampak lahko svoje celo življenje rastejo in uspevajo kar v vodi. Gojenje rastlin izključno v vodi je možno, če je izpolnjenih nekaj nekaj preprostih zahtev.
Je zalivanje rastlin s kisom varno?
Ko gre za vrtnarjenje ali nego sobnih rastlin, je iskanje naravnih in cenovno dostopnih načinov za odganjanje škodljivcev skoraj nujno. Morda ste že slišali, da v ta namen nekateri uporabljajo kis. Ali pa, da drugi z njim celo gnojijo svoje rastline. Ko boste prebrali naše nasvete, pa boste v bodoče o tem raje dvakrat premislili.
Pepelasta plesen je le ena izmed bolezni, ki jo povzroča prekomerna vlaga
Nobenega dvoma ni, da vrt za rast in uspevanje potrebuje vodo, a močno deževje, ki smo mu priča zadnje čase, ima lahko ravno obraten učinek. Neurje, ki povzroča poplave in ga obenem spremlja še veter, je lahko škodljivo in uniči trdo delo, ki smo ga spomladi in poleti vložili v vrt. Upoštevajte te nasvete, da zaščitite svoj vrt pred in po močnem ali dolgotrajnem deževju.
Zaščitite vaš vrt pred plevelom
Uporaba črne folije ali tkanine je najlažji in pogosto najučinkovitejši način za boj proti plevelu, saj preprečuje, da bi semena plevela, ki ga na vrtu seveda na želite, v tleh vzklila in nato pokukala iz zemlje ter se v njej ukoreninila. Iz tega razloga je smiselno, da zelenjavni vrt ali pa gredice z okrasnimi rastlinami pred sajenjem obložite s črnim materialom, saj vam bo to prihranilo kar nekaj nevšečnosti, nenazadnje pa tudi časa, ki bi ga sicer porabili za sprotno okopavanje plevela.
Verjamete, da lahko z mlekom spodbudite rast paradižnika?
Skrb za vrt presega le zalivanje, občasno puljenje plevela in zatiranje škodljivcev. Da bi vaše rastline resnično uspevale in dosegle svoj poln potencial, potrebujejo tudi zdrav odmerek hranil. Medtem ko lahko kemična gnojila zagotovijo hitro rešitev, so naravna gnojila trajnostna in okolju prijazna alternativa, a so pogosto manj učinkovita – a stvar vseeno ni tako enostavna. Katero vrsto torej izbrati in kako gnojiti, preberite v nadaljevanju.
S temi ukrepi naliv, toča in veter vašemu vrtu ne bodo prišli do živega
Sezona vrtičkanja je tu – z njo pa na žalost tudi obdobje neviht, ki s sabo prinašajo številne vremenske nevšečnosti. Nepredvidljivo vreme, ki smo mu priča v zadnjih letih nas tako sili k razmišljanju o tem, kako zavarovati vrt, še preden nanj sploh karkoli posadimo. O preventivnih ukrepih za zaščito vrta pred nalivi, točo in močnimi vetrovi smo se pogovarjali s prof. ddr. Ano Vovk z oddelka za geografijo in varstvo okolja Filozofske Fakultete v Mariboru.
Naberite jih zdaj, da vam pozimi ne bo žal
Ste tudi vi med tistimi, ki ob prehladu prisegajo na domač sirup iz smrekovih vršičkov? Če si želite letošnjo jesen lajšati simptome prehlada ali okrepiti imunski sistem z domačim zvarkom, potem je zdaj zadnji čas, da se lotite priprave.
Ali veste, kaj je oka?
Poznate to majhno korenasto zelenjavo, ki izhaja iz Peruja in spominja na krompir? Gre za oko ali andski krompir, kot mu tudi pravimo pri nas. Najbolj pogosto ga zasledimo v Boliviji in Peruju, precej znan pa je tudi na Novi Zelandiji. Ker ima pred krompirjem resne prednosti – nima namreč znanih škodljivcev ali bolezni – pa postaja vedno bolj poznan tudi v drugih delih sveta.
Mehiška 'kumara', ki sploh ni kumara
Kaj dobiš, če združiš kumaro in lubenico? Odgovor se skriva na dlani – dobesedno, saj so ti, ravno dovolj, da jih ujamemo v dlan, veliki sadeži na las podobni svojim sorodnicam lubenicam. Kljub temu da v imenu namigujejo na kumaro, pa tehnično gledano to niso. Rod 'Cucumis' vsebuje veliko znanih poljščin, vključno z bučami, vendar le ena vrsta, to je 'Cucumis sativus', velja za pravo kumaro. Mehiška kisla kumarica pripada povsem drugemu rodu 'Melothria'.
Ste že slišali za 'pica' vrt?
Le kaj je boljše od sveže, vroče pice – še posebej tiste, ki jo naredimo sami doma? Čeprav bo beseda pica v naslednjih vrsticah uporabljena precej pogosto, pa ne bomo govorili o hrani, ampak o vrtu in vrtnarjenju. Takšnem, ki je v zadnjem času postal velik trend in s katerim je to opravilo še bolj zabavno, tako za odrasle kot otroke. Poglejmo torej, kaj ima vrt sploh lahko skupnega s pico in kako tak vrt ustvarimo na svojem koščku zemlje.
5 najpogostejših napak pri sajenju visokih gred in kako se jim izogniti
Visoke grede so postale priljubljen način vrtnarjenja, ki ne le estetsko obogati naš vrt, ampak omogoča tudi boljši nadzor nad zemljo in olajša skrb za rastline. Kljub številnim prednostim pa se lahko ob nepravilni postavitvi in uporabi soočimo z izzivi, ki zmanjšajo učinkovitost in uspešnost našega vrtnarjenja. Preverite najpogostejše napake pri sajenju visokih gred in izvedite, kako se jim izogniti.
Skrivna sestavina, s katero obogatite vrtno zemljo
Zeolit je naravni mineral, ki lahko izboljša kakovost vaših tal in spodbudi rast rastlin. Če je vaša vrtna zemlja trda in zbita, pa zato ne more absorbirati in zadrževati vode ter hranil, lahko poskusite težavo rešiti z dodajanjem zeolita. Preverite, katere so še druge prednosti in kakšen je postopek dodajanja te snovi na vrt.
Kako začeti z delom na vrtu?
Ne glede na to, ali ste v preteklih letih že obdelovali lasten vrtiček ali pa se z delom na vrtu šele seznanjate, vas v prihajajočih mesecih čaka kar nekaj dela, to pa bo seveda bogato poplačano, ko vas bo razveselil pridelek. Za tiste, ki ne veste, kje bi začeli, smo pripravili nekaj osnovnih napotkov ...
Nega trate spomladi: zračenje, gnojenje in prva košnja
Spomladi je čas, ko se narava prebuja in s tem tudi vaša trata. Po zimskem spanju je nega trave ključnega pomena za vzpostavitev zdrave in bujne trate. Zračenje, gnojenje in prva košnja so ključni koraki za spomladansko nego trate, ki ji bodo omogočili, da uspeva in cveti v vsej svoji lepoti.
Tudi vam težave povzroča plevel?
Plevel štejemo med nezaželene in moteče rastline, ki le jemljejo prostor in hranila posajenim rastlinam. Da bi ga lahko nadzorovali, je zato pomembno, da ga znamo prepoznati. Šele ko znamo prepoznati, katera rastlina je plevel in katera je pravzaprav koristna, se lahko naučimo tudi, kako ga izkoreniniti in kako v prihodnje nadzorovati njegovo rast.
Ali veste, kaj je kumkvat?
Kumkvat je majhno, tropsko drevo, ki ima poleg okusnih plodov tudi to prednost, da je izjemno privlačnega videza in lahko popestri vsak vrt ali teraso. Ta širokolistna zimzelena rastlina ima temno zelene, bleščeče liste in daje plodove v velikosti oliv, ki spominjajo na miniaturne, nekoliko 'valjaste' pomaranče. Odkrijte strokovne nasvete o tem, kako ga lahko gojite tudi pri nas.
Znanilci pomladi, ki se jih razveselimo vsako leto
Trobentice, zvončki, kronce, pomladanski žafran in telohi spadajo med najzgodnejše in najbolj trdožive znanilce pomladi. V članku si preglejte njihove kratke predstavitve, izvedeli pa boste tudi, kje jih najti v naravi in kako njihovo svežino vnesti v svoj vrt in dom.
Drevo, ki tvori užitne plodove, podobne jagodam
Jagodičnica (Arbutus menziesii) je širokolistno zimzeleno drevo, ki spada v družino vresovk. Njeno naravno okolje so mešani gozdovi severozahoda ZDA. Pogosto jih najdemo poleg duglazij, sekvoj in drugih iglavcev. Ker so odporne na sušo, ne prenašajo pa zmrzali, so pri nas bolj primerne za predele ob obali, kjer zime niso tako ostre.
Zdravilna rastlina, ki smo jo jedli že kot otroci
Kislica je ena od številnih trdoživih trajnih zelišč iz družine ajdovk (Polygonaceae). Njeni listi so rahlo ostrega kislega okusa, kar je posledica vsebnosti oksalne kisline. Vse vrste so široko razširjene v zmernih regijah in v večini primerov rastejo kot plevel, glede na njihove zdravilne lastnosti pa jih je mogoče tudi gojiti.
Najzgodnejše zelenjadnice, ki jih sadimo že zdaj
Če kdo, potem se pomladi in toplejših dni zagotovo veselijo navdušeni vrtičkarji, ki že komaj čakajo, da se zakopljejo v delo na vrtu. In prav zato te bo najbolj razveselilo dejstvo, da obstajajo nekatere vrste zelenjadnic, ki za kalitev ne potrebujejo visokih temperatur, kar pomeni, da jih lahko posadimo še pred zadnjo zmrzaljo.
Trik, kako oživiti ovenelo solato in druge vrste zelenjave
Se vam pogosto zgodi, da se solata, fižol, korenje in druga zelenjava v vašem hladilniku pokvarijo, še preden jih uspete porabiti? Poln predal zelenjave, ki je bila še dan ali dva nazaj sočna, hrustljava in polna vitaminov, sedaj pa je uvela in nič kaj privlačna na pogled, nam lahko pošteno pokvari dan. Na srečo pa ni nobene potrebe, da takšno zelenjavo in sadje takoj zavržete.
Je že čas, da se lotimo vzgoje lastnih sadik?
Če vas že rahlo srbijo prsti in prav težko pogledujete proti vašim vrtnim gredicam, ki so trenutno na zimskem počitku, je vzgoja lastnih sadik odličen način, da si čakanje nekoliko skrajšate. Z ustrezno svetlobo, nekaj osnovnimi pripomočki, pravimi nasveti ter seveda kakovostnimi semeni boste lahko spomladi, ko bo zemlja že primerno ogreta za delo na vrtu, tako posadili čisto svoje sadike najrazličnejših vrst zelenjave. Kako se tega lotiti, nam je zaupala Brigita Šušteršič, predavateljica, specializirana prav za vzgojo sadik in v prvi vrsti zagovornica naravnega načina življenja.
Grah je prva zelenjadnica, ki jo posejemo spomladi
Le kaj je boljše kot nežni mladi stroki živo zelenega in rahlo sladkastega graha, ki naznanjajo pomlad? Ta enoletna zelnata rastlina iz družine metuljnic je precej preprosta za vzgojo, prav tako pa ni nobene bojazni, da bi vam zaradi mraza pomrznila – četudi je ena prvih vrtnin, ki jih posadimo že zelo kmalu v začetku sezone, takoj ko sonce vsaj malo ogreje zemljo.
Zdrav vrt se začne z zimskim obrezovanjem
Obrezovanje dreves in vzdrževanje vrta zagotavljata zdravje, bujnost in estetiko rastlin. S pravilnim obrezovanjem, drobljenjem in kompostiranjem bo vaš vrt postal prava oaza.
Čas je, da vrtičkarji zavihate rokave in posadite prva semena
Pomlad je pred vrati, z njo pa tudi čas, ko si navdušeni vrtičkarji končno lahko ponovno umažejo roke. Ta korak, ki ga predstavljamo v nadaljevanju sicer lahko preskočite in čez nekaj mesecev na svoj vrt posadite sadike, ki ste jih kar kupili, vendar pa imajo doma vzgojene rastlinice zagotovo nemalo prednosti.
Optimalna vlaga v stanovanju je najbolj pomembna v tem prostoru
Optimalna raven vlage v zraku – če želimo ostati zdravi in se v svojem domu dobro počutiti je pomembno, da jo imamo pod nadzorom. Stopnja vlažnosti je sicer odvisna od več dejavnikov, ampak kolikšna pa naj bi v idealnem primeru sploh bila?
Plesni v prostoru se znebimo z rednim beljenjem sten
Plesen je zagotovo nekaj, kar vzbuja strah in trepet vsakega lastnika ali najemnika stanovanja. Ne le, da je, milo rečeno, precej neprivlačna na pogled, povzroči lahko tudi hude zdravstvene težave in poškoduje stene vašega stanovanja. V veliki meri je ta pojav sicer povezan s slabim prezračevanjem, a za dom brez plesni je pomembno tudi redno beljenje sten. Poglejmo, kateri so še drugi razlogi, zaradi katerih bi morali svoje stanovanje prebeliti pogosteje.