razmere
Kmetje se držijo za glave
Večja količina dežja letos ne greni počitnic le vsem tistim, ki so pričakovali sončne dni, da bi uživali ob morju. Negativne učinke prepogostega deževja čutijo predvsem slovenski kmetje.
Njihovo življenje je eno samo trpljenje
Delovna akcija zna prepoznati ljudi, katerim je pomoč več kot potrebna. In tokrat so priskočili na pomoč šestčlanski družini Kovačič, ki ji življenje ni prizaneslo. Njihov vsakdan se vrti okoli zdravnikov, skrbi in boja za preživetje.
' Le kaj sem zagrešil, da me je mami zapustila?!'
52-letni Jože je oče samohranilec, ki želi svojemu sinu omogočiti kar najlepše življenje. Klemen je premagal hudo bolezen, za piko na i pa ga je zapustila še lastna mama. Njuna zgodba se je dotaknila src celotne ekipe Delovne akcije, zato so jima z veseljem prenovili dom.
Delovna akcija: pokukajte v prenovljeno hišo
Ana se v 5. oddaji odpravi v skriti kotiček naše prelepe domovine – na Štajersko. Zgodba štiričlanske družine Maučec jo je namreč tako ganila, da je komaj čakala, da jim pove veselo novico; teh v njihovem življenju ni bilo veliko. Končno pa je tudi zanje posijal žarek upanja.
Klimatska naprava: To morate NUJNO storiti, preden jo spet zaženete
Še preden se temperature dvignejo v višave in si začnete ustvarjati bolj znosne razmere za življenje v svojem domu ali pisarni, morate klimatsko napravo po daljšem premoru dobro pregledati in pripraviti na novo sezono. Pred vami je nekaj napotkov, ki jih velja upoštevati.
Zanimivosti o slovenskih gozdovih
Medtem ko za najvišje drevo na svetu velja 115 metrov visoka sekvoja v narodnem parku Redwood v Kaliforniji, se z naslovom najvišjega v Sloveniji ponaša Sgermova smreka na Ribniškem Pohorju, visoka 61,8 metra. Za primerjavo: Grajski hrib skupaj z Ljubljanskim gradom je visok približno 100 metrov.
Ga poznate?
Tina in Metka sta se odpravili na Goriško na obisk k Mojci, ki jima je podrobneje predstavila okrasni ameriški slamnik. Več o njem izveste v 2. oddaji 5. sezone Vrtičkanje, ki je na ogled na VOYO!
V slovenskih gozdovih lani posekali pet milijonov kubičnih metrov lesa
Posek v slovenskih gozdovih je lani znašal nekaj manj kot pet milijonov kubičnih metrov, kar je manj kot leto prej in manj od možnega poseka, je danes v Slovenj Gradcu ob robu licitacije lesa povedal direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem. Ob tem je napovedal, da bo do konca tedna pripravljen načrt sanacije po decembrskem vetrolomu.
Umestite jo v svojo prehrano
Tudi v Sloveniji vse bolj posegamo bo ekološko pridelanih in bolj zdravih živilih, pri katerih ima pira pred navadno pšenico vsekakor prednost. Pridelava tega vse bolj priljubljenega žita je v porastu tudi zato, ker je odpornejša proti boleznim in škodljivcem ter je vremensko manj občutljiva.
Lastniki psov boste navdušeni
Woofloo je idealna rešitev za tiste lastnike, katerih psi so večino dneva sami doma in morajo na opravljanje potrebe čakati tudi več ur. Gre namreč za mobilno pasje stranišče, ki ga je najbolje postaviti na balkon.
112,7 milijona evrov spodbud zelenim energijam
Okolju prijazni proizvodnji energije iz obnovljivih virov in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije je bilo v prvih devetih mesecih izplačanih 112,7 milijona evrov spodbud, kar je 0,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. V shemo je bilo uvrščenih 3879 elektrarn.
Letos smo pridelali ...
Krušnih strnih žit (pšenice in pire ter rži) smo letos pridelali 146.000 ton ali za 13 odstotkov manj kot lani, krmnih strnih žit (ječmena, ovsa in tritikale) pa 126.000 ton ali za štiri odstotke več kot lani. Oljne ogrščice je bilo za pet odstotkov več, marelic pa za 41 odstotkov. Obeta se slabša letina koruze za zrnje in silažo.
Suša bo oklestila tudi pridelek oljkarjev
Letošnje neugodne vremenske razmere za kmetovalce so prizadele tudi oljkarje v Slovenski Istri. Pridelek bo za več kot 40 odstotkov manjši kot v povprečnih letih, ocenjuje Viljanka Vesel iz Poskusnega centra za oljkarstvo. Se pa oljkarji letos ne pritožujejo nad škodljivci.
Nekoč je bila hrana revežev, danes pa ...
Ajda, ki je bila včasih hrana kmetov in revežev, že nekaj časa postaja v prehrani vedno pomembnejša in to upravičeno. Poleg ugodne hranilne vrednosti in zanimivega, drugačnega okusa jo odlikuje tudi to, da ne vsebuje glutena, kar je še kako pomembno za ljudi s celiakijo.
Pri suši se bližamo ekstremnemu stanju
Sredina lokalna neurja, ki so za nekaj ur osvežila ozračje in ponekod prinesla nekaj kapelj dežja, niso pomagala pri blaženju suše. Kot je za STA pojasnila agrometeorologinja z Agencije RS za okolje (Arso) Andreja Sušnik, kaže, da bo to spet leto, ki bo blizu ali celo na vrhu lestvice najmočnejših suš v državi.
Zaradi ene neposekane okužene smreke do 150 milijonov novih lubadarjev na sezono
Visoke poletne temperature so kot nalašč za razvoj smrekovih lubadarjev, saj samica hitreje zalega jajčeca, veliko hitrejši pa je tudi celoten razvoj, je za STA pojasnila Andreja Kavčič z Gozdarskega inštituta Slovenije. Zaradi ene neposekane z lubadarji napadene smreke se lahko v sezoni število hroščev poveča za več kot 150 milijonov.
Kmetijska suša na jugovzhodu že drsi v ekstremne razmere
Lokalne padavine so ponekod sicer popravile stanje vodne bilance površinskega sloja tal, a kmetijska suša se od aprila predvsem na jugovzhodu države močno zaostruje. Na Dolenjskem, delu Posavja (Krško-Brežiško območje) in v delu Bele Krajine stanje površinskega sloja tal tako že od sredine junija drsi v ekstremne sušne razmere, opozarjajo na Arsu.
Osupljiva počitniška hiša, ki vam bo vzela dih
Na južni obali Lomboka se na hribčku nad znano plažo Selong Belanak bohoti nenavadna počitniška hiša, ki jo je zasnoval priznan indonezijski arhitekt Budi Pradono. Posebna ni le zaradi oblike, pač pa tudi zato, ker je v celoti zgrajena iz reciklirnih materialov.
Razlika je očitna
Čeprav je steklo v arhitekturi nadvse priljubljen material, ima tudi svoje pomanjkljivosti. Predvsem v poletnih mesecih se zaradi prehajanja sončne svetlobe in energije skozi okenska stekla in druge steklene površine povečajo stroški energije, poleg tega pa je bleščanje lahko tudi zelo moteče za uporabnike bivalnih prostorov. Idealna rešitev za odpravljanje omenjenih težav je uporaba termoreflektivnih folij, ki dolgoročno zagotavljajo ne le udobnejše bivanje, temveč tudi velike prihranke.
Nočna mora vseh ljubiteljev vrtnarjenja
Medtem ko se je večina poletja razveselila predvsem zaradi sonca in dopustov, se tisti, ki radi vrtnarimo, veselimo tudi pridelka, s katerim nam je postregel naš zelenjavni vrt. A kljub temu, da ga že od zgodnje pomladi z vso vnemo in ljubeznijo pridno obdelujemo, nam nasmeh z obraza lahko izbrišejo nehvaležne vremenske razmere in vrtni škodljivci. V nadaljevanju preverite, katere so največje nevarnosti, ki v poletnih mesecih negativno vplivajo na naš pridelek.
Preprosto preženite komarje
Topel poletni večer, vi pa udobno zleknjeni v ležalniku na domači terasi uživate ob branju knjige ali v družbi prijateljev. In ko že mislite, da vam nič ne more pokvariti večera, se od nekod pojavi komar. In potem še eden. Pa še eden ... Da bi poletne večere preživljali brez skrbi, si v nadaljevanju lahko preberete, kako uspešno pregnati te male nadležne krvosese.
Zakaj ne bi izkoristili sončne energije in privarčevali?!
Zbiralniki sončne energije (ali sončni kolektorji) so najbolj poznan, preprost in učinkovit način izrabe sončne energije. Z njimi lahko v dnevih, obsijanih s soncem, zadostimo vsem potrebam po topli sanitarni vodi v gospodinjstvu. Ko je sončnih žarkov manj, zagotavljajo od 70 do 75 odstotkov potreb po topli vodi, spomladi in jeseni pa so dobrodošla podpora ogrevanju prostorov, pojasnjujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Za ljubitelje korenja ...
Brez slabe vesti lahko rečemo, da je korenček ena najbolj priljubljenih zelenjadnic in tudi stalnica na večini slovenskih vrtov. Če ste na področju vrtičkanja še 'zeleni', je pametno upoštevati nekaj osnovnih nasvetov za vzgojo. V nadaljevanju zato preverite, kako do zdravega, velikega in okusnega korenja.
Večji pridelek v lanskem letu
Slovenski kmetovalci so lani glede na leto 2015 na njivah pridelali za 2,3 odstotka več žit za zrnje, več kot za polovico več stročnic in industrijskih rastlin (52 oziroma 59 odstotkov) ter približno enako količino zelene krme. V sadovnjakih so pridelali za 40,6 odstotka manj sadja in v vinogradih za petino manj grozdja.
Je pravi balzam za dušo in telo
7. oddajo 4. sezone Vrtičkanje sta Tina in Metka posvetili sivki. Odpravili sta se na Kras k prijateljici Mojci, ki je prava strokovnjakinja za vzgojo te omamno dišeče trajnice. Izvedeli sta marsikaj zanimivega, svojo izkušnjo pa sta z veseljem delili tudi z nami. V nadaljevanju boste tako izvedeli, kako skrbeti za sivko, da bo odlično uspevala na vašem vrtu.
Izkoristite priložnost in si zagotovite sadike avtohtonih slovenskih sort
Če niste uspeli vzgojiti svojih sadik avtohtonih slovenskih in udomačenih sort, jih lahko od 29. marca dalje dobite v izbranih trgovinah Spar in Interspar po vsej Sloveniji. Izberete lahko sadike solate leda, ptujske rdeče čebule, belokranjke ter ljubljanskega in varaždinskega zelja 2 (op.), nekoliko kasneje pa bodo na voljo še sadike izbranih sort paprike in paradižnika.
Morda boste presenečeni, a tudi tako lahko privarčujete
V zadnjih letih je težnja po doseganju čim večje energetske učinkovitosti tako pri gradnji kot prenovi stavb postala nekaj samoumevnega. Če imate tudi vi letos v načrtu gradbena ali obnovitvena dela, posebno pozornost namenite predvsem izbiri kakovostne izolacije tako zunanjega ovoja stavbe kot notranjih sten, strehe, stropa kleti, dobro izolativnega stavbnega pohitštva, nikar pa ne zanemarite pomembnosti senčil. Na tem področju je namreč kar nekaj novosti, ki ravno tako lahko bistveno prispevajo k preprečevanju toplotnih izgub in posledično k prihrankom.
Je to rešitev proti plesni in zamakanju?
Kakovostna izdelava strehe se ne kaže le v njeni zunanjosti, temveč tudi v notranjosti objekta. Slednje velja predvsem za bivalno podstrešje oziroma mansardo, kjer je za prijetno bivanje pomembna dobra izvedba vseh elementov strehe. S TOP mojstrom Rudolfom Puharjem smo se pogovarjali o pravilni izvedbi strešne podkonstrukcije.
Dragocene stare sorte se vračajo
Ptujska rdeča čebula, belokranjka, ljubljanska ledenka, posavka in ljubljansko rumeno korenje, žličar, češnjevec, maslenec, maslena koleraba ... Naše stare sorte zelenjave spet osvajajo slovenske vrtove.
V Izoli bodo poškodovane palme nadomestili z magnolijami
V izolski komunali opažajo pozitiven odziv občanov na pobudo za odstranitev poškodovanih palm, ki jih je lani napadel palmov vrtač. Tako so tudi na podlagi klicev občanov samo v januarju odstranili 64 poškodovanih dreves. Medtem je posebna projektna skupina sprejela predlog, da se poškodovane palme nadomestijo z magnolijami.