samooskrba
Trendi, ki bodo oblikovali naše domove v prihodnjem desetletju
Dom je naše kraljestvo in v zadnjem letu se je naša pozornost preusmerila v to, kako se počutimo v njem. Pokukali smo v "prihodnost" in preverili, kakšni trendi pri urejanju in gradnji domov se obetajo v naslednjem desetletju.
So med desetimi najmočnejšimi antioksidanti na planetu
Če pogledamo v slovar, vidimo, da obstaja beseda naravno in njeno nasprotje nenaravno, umetno. To, da moramo danes razlagati, zakaj je nekaj naravnega pomembno, je le dokaz, do kam je prišlo izumetničeno življenje, ki ga danes živi večina ljudi, začne pogovor Sanja Lončar, ki že 15 let vodi projekt za zdravje človeka in narave.
Kako začeti s samooskrbo?
"Če pogledamo v preteklost, so preživela ljudstva, ki so bila samooskrbna, pomembne so bile voda, hrana in energija. Tisti, ki so zaradi različnih razlogov izgubili samooskrbo, so izumrli, tako da je povezava med samooskrbo in preživetjem zelo močna, bolj, kot si mislimo danes v tem globalnem svetu, ko je prav globalizem za ceno kapitala odvzel priložnosti samooskrbe," mi v pogovoru o tem, kako je samooskrba pomembna, razloži doktorica znanosti Ana Vovk Korže.
Ogledali smo si vrt igralke Tanje Ribič
Igralka Tanja Ribič je prvič pred televizijsko kamero pokazala svoj obmorski raj, kjer z družino rada preživlja svoj prosti čas. Pokazala nam je svoj vrt, kjer se bohotijo sadno drevje in zelenjava, ter pokazala, kje je njen najljubši kotiček, ki ima prav poseben pomen.
Čas za Zemljo je zdaj
Novi portal zelenih rešitev Čas za Zemljo osvetljuje aktualne družbene in okoljske trajnostne teme. Podnebne spremembe, zelena tehnologija, mobilnost prihodnosti, pametni dom in samooskrba so le nekateri trajnostni trendi, ki bodo krojili prihodnost življenja na Zemlji. Portal ponuja vsebine, ki bodo približale trajnostne rešitve, ozaveščale o odgovornem ravnanju in delovanju ter podale vpogled v tako imenovano zeleno prihodnost.
Trendi za bolj prijeten in osvežen dom
Ker zaradi koronavirusa veliko časa preživljamo doma, se nam lahko utrnejo ideje, kako bi svoj bivalni prostor izboljšali ali čim bolj izkoristili. Kakšni so trendi in kaj lahko kljub trenutni nedostopnosti številnih gradbenih storitev sami naredimo za osvežitev svojega doma?
Covid-19 kot povod za večjo prehransko samooskrbo
Novi koronavirus je osvetlil mnoge probleme sodobne družbe in postavil varnost na prvo mesto, med katerimi je ena ključnih prehranska varnost. Zaradi zaprtja meja in omejitev gibanja so se namreč zelo hitro pokazale pomanjkljivosti v prehranski verigi. Številne države po svetu so zato začele na različne načine spodbujati lokalna kmetijstva, saj so se bolj kot kdajkoli prej zavedle pomena prehranske samooskrbe. Pa se tega zavedamo tudi pri nas?
Kaj se bo zgodilo v najboljšem primeru?
Zaradi koronavirusa napovedujejo izgubo številnih delovnih mest, nekateri govorijo celo o novi gospodarski krizi. A ni vse tako črno, če le znamo pogledati na stvari s pozitivne plati. Kaj nam je oz. nam lahko dobrega prinese koronavirus in trenutna situacija?
Ministrstvo za kmetijstvo naletelo na odličen odziv
Odziv na poziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k pomoči kmetom in kmetijskim gospodarstvom pri sezonskih opravilih je odziv zelo dober.
Pripomoček, ki ga letos nujno potrebujete na lastnem vrtu
Spomladanske temperature so že skoraj idealne, da se lotimo vrtnarjenja, in če na drugega, urejanja lastnega vrta. Če iščete ideje, kako unikatno urediti vrt, da bo letos nekoliko drugačen kot pretekla leta, vam predstavljamo zadnji trend med vrtičkarji, ki je zaradi svoje 'naravnosti' in estetske izpopolnjenosti resnično idealen za vse vrtove – majhne in velike.
Vrtnarjenje bistveno vpliva na samooskrbo
Tisti, ki imajo lasten, pa čeprav majhen, vrt, vedo, kako cenjena je hrana, ki jo pridelamo z lastnimi rokami. Tega se, zaradi časa, v katerem smo, počasi začenjamo zavedati tudi drugi, k temu pa je zdaj spodbudilo tudi ministrstvo.
DoPrinesi.si: portal, ki krepi samooskrbnost Slovenije
Kriza, ki jo je v svet pognal virus Covid-19, je prizadela vse. Vse nas, ki prebivamo v Sloveniji, vse gospodarske dejavnosti, vsako poro naše družbe. V razmerah, kjer se temelji, ki povzročajo krizo, gibljejo po eksponentni krivulji, je nujno reagirati in delovati s hitrostjo in učinkovitostjo, ki je prav tako eksponentna. Bližje kot smo razlogom za krizo, bolj je hitrost in učinkovitost pomembna.
Najhujši scenarij. Lahko Slovenija ostane brez hrane?
Vprašanje, ki si ga mnogo ljudi zastavlja v zadnjih dneh. V kolikšni meri je Slovenija pravzaprav samooskrbna, pri kateri vrsti živil je stopnja samooskrbe najvišja in kje je najnižja? Seveda je vprašanje, ki se poraja marsikomu v zadnjih dneh tudi, kaj bo, če pride do najhujšega možnega scenarija? Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mirijo, da do tega ne more priti. Posebej za naš portal so odgovorili na najbolj pereča vprašanja.
Spodbujanje lokalne samooskrbe je bistvenega pomena
V vedno hitrejšem tempu življenja se zdi, da imamo vse na dosegu rok. Samoumevno je, da imamo na policah v trgovini na razpolago svežo zelenjavo in sadje, še bolj samoumeven pa je tisti kos mesa, ki ga imamo tako radi na svojem krožniku. Če kdaj, smo sedaj, v času krize, vsi pomislili na tiste, ki za to skrbijo. Preproste kmete, ki vedno znova skrbijo, da vsa živila in vsi produkti dejansko lahko pristanejo na našem krožniku, in vse tiste, ki so v ta proces vključeni.
Kako bo videti pameten in okolju prijazen dom v prihodnosti?
Solarne strehe, okna in fasade, 3D-natisnjene hiše in jedi, pohištvo, ki spreminja barvo in obliko, pametna ogledala in domovi. To je nekaj, kar se je morda še pred desetletjem zdelo kot znanstvena fantastika, danes pa je vse bližje realnosti. Kako bo torej lahko videti dom leta 2030?
"Ponudba je bila tako ugodna, da bi bil greh, če je ne bi izkoristil."
V zadnjih letih se je izjemno povečalo zanimanje za samooskrbo z električno energijo, posledično pa strmo narašča povpraševanje po lastnih sončnih elektrarnah. Pred kratkim sta si jo omislila tudi zakonca Štebljaj iz Ljubljane, s čimer sta uresničila dolgoletno željo.
Vse več Slovencev želi proizvajati elektriko
Med slovenskimi gospodinjstvi iz enodružinskih hiš se je povečalo zanimanje za samooskrbo z elektriko. Gospodinjstev, ki nameravajo v prihodnjih 12 mesecih začeti proizvajali elektriko, je letos štiri odstotke, potem ko je bilo leta 2015 takšnih gospodinjstev le odstotek, kaže letošnja raziskava REUS.
Še vedno smo najmanj samooskrbni z zelenjavo
V Sloveniji ostajajo najnižje stopnje samooskrbe za rastlinsko prehransko bilanco, saj smo pri zelenjavi le 41,7-odstotno samooskrbni, kažejo podatki državnega statističnega urada. Prebivalec Slovenije sicer povprečno porabi letno 122 kilogramov žit, 113 kilogramov zelenjave in 72 kilogramov svežega sadja.
Scenarij prihodnosti postaja realnost
Si predstavljate hišo, ki se sama napaja, oskrbuje, kjer naenkrat ni več položnice za elektriko, za ogrevanje? Dom, ki električno energijo črpa iz sonca, geotermalno toploto iz globin zemlje, kjer električni avtomobil napaja sončna elektrarna na strehi?
Šporhet, kot so ga poznale naše babice, znova v modi
Varovanje okolja z uporabo obnovljivih virov energije, energetska neodvisnost in samooskrba zaradi osveščenosti ljudi o vplivih na okolje iz leta v leto dobivajo vse večji pomen. Poleg tega pa nam v hitrem tempu življenja največ pomeni toplo in pristno domače zavetje, kjer lahko kakovostno preživljamo svoj čas. Vse te elemente združujejo štedilniki na drva in kamini, zato so vedno bolj iskani in zaželeni, njihovi uporabniki pa iz generacije v generacijo navdušeni.
Želite pridelek, ki vam ga bodo vsi zavidali? Povsem preprosto je ...
Vsak vrtnar si seveda želi zdrav in bogat pridelek, a včasih kljub trudu ne gre vse po načrtih. Tega se še kako dobro zavedata Danilo Sikošek in Alenka Rus, oba ljubiteljska vrtnarja, ki sta vsak s svojimi težavami želela nasvete strokovnjaka, da bi ju letos razveselil zdrav in bogat pridelek.
Le tako bo vaš zelenjavni ali okrasni vrt popoln
Tako rekoč v vsaki živilski trgovini ali na tržnici je mogoče kupiti sadje in zelenjavo, a roko na srce, ni bolj svežih in ukusnih zelenjadnic in sadežev od tistih, ki jih pridelamo sami. Pomanjkanje časa in prostora za urejanje lastnega vrtička pa je dandanes samo izgovor. Z malce dobre volje in časa ter s pomočjo nasvetov izkušenih vrtnarjev in kvalitetnih sredstev si lahko vsak, četudi še nikoli ni držal motike v roki, uredi vsaj manjši zelenjavni, zeliščni ali okrasni vrtiček.
Februar v Ljubljani mineva v znamenju lokalne samooskrbe
Ljubljana je drugi mesec leta, v katerem se mesto ponaša z nazivom Zelena prestolnica Evrope, posvetila lokalni samooskrbi. V ta namen so za meščane pripravili vrsto delavnic, na katerih bodo predstavili pot od pridelave do nakupa lokalno pridelanih izdelkov. Eden izmed večjih projektov občine na področju samooskrbe so sicer ljubljanski vrtički.
Ljubitelji vrtnarjenja boste navdušeni
Preprosti, simpatični in polni pozitivne energije, predvsem pa polni znanja o vrtnarjenju, ki ga z največjim veseljem delita z drugimi – to sta Metka in Tina, mati in hči, strokovno podkovani voditeljici, ki ju boste lahko od 20. septembra naprej spremljali v novi oddaji Vrtičkanje na POP TV.
Nova izletniška kmetija!
Nasmejana Korošica, tako kot njen nekdanji sotekmovalec v resničnostnem šovu Matej, ne počiva. Valerija Verhovnik je tista Korošica, ki je kmalu po koncu resničnostnega šova Kmetija išče lastnika uresničila svoje sanje in zaživela na lastni kmetiji. Sedaj pa je sprejela odločitev, ki bo razveselila njene oboževalce.
Dan domačega česna
Samooskrba je postala trend, zato vse bolj cenimo hrano, ki jo pridelamo doma. Semenarna Ljubljana je leta 2010 uvedla žlahtniteljski program, s katerim želijo izboljšati kakovost obstoječih sort česna, hkrati pa razširiti izbiro. Slovenskim proizvajalcem bi tako pomagali do večje konkurenčnosti v primerjavi s tujci.
Reza postala kmetica
Nekdanjo vremenarko Alenko Oldroyd, bolj znano kot Reza, smo, ne boste verjeli, srečali na njivi Selekcijsko-poskusnega centra na Ptuju, kamor se je prišla učit. Pred kratkim je namreč uspešno opravila preizkus znanja s področja kmetijske dejavnosti. In ko dobi še zemljo, bo tudi uradno postala 'kmetica'.
Slovenci in samooskrba
Prehranska samooskrba je temelj zdravega, varnega in kakovostnega načina življenja. A vprašanje je, če se tega Slovenci zavedamo dovolj. V prispevku naših kolegov iz oddaje Preverjeno nam novinarka Irena Pan predstavi nekaj zanimivih primerov samooskrbe pri nas.