slovenije
Slovenci lani zavrgli še več hrane
Prebivalec Slovenije je lani zavrgel povprečno 68 kg hrane, kilogram več kot v 2019. V gospodinjstvih in trgovini z živili je nastalo več odpadne hrane kot v 2019, v proizvodnji hrane ter v gostinstvu in strežbi pa manj.
Na voljo več kot 1,1 milijona evrov nepovratnih sredstev
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v Uradnem listu objavilo javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju.
Stanje nelegalnih gradenj se ni izboljšalo
Gradbena inšpekcija Inšpektorata RS za okolje in prostor je od februarja do septembra v akciji nadzorov preverjala, ali imajo objekti, na katere so jih opozorili prijavitelji, gradbeno dovoljenje in če, ali je gradnja skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem.
Pol milijona evrov za odpravo zaraščanja kmetijskih površin
Upravičenec do podpore je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je lastnik ali zakupnik kmetijskega zemljišča v zaraščanju.
Cene stanovanjskih nepremičnin znova višje
Stanovanjske nepremičnine so bile v 2. četrtletju 2021 povprečno za 4,5 % dražje kot v 1. četrtletju. To je največja podražitev po 2. četrtletju 2011. Največ so se cene zvišale v Ljubljani.
Količina v Sloveniji nastalih odpadkov se je zmanjšala
Lani je v Sloveniji nastalo za 7,7 milijona ton vseh odpadkov, kar je za skoraj 9 % manj kot leto prej. Največ je bilo gradbenih odpadkov, sledijo komunalni odpadki. Na žalost pa se je povečala količina odpadkov, ki so nastali zaradi pandemije – to so odpadki, ki zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranjevanju.
S toplino na ti do celovitega ogrevanja
Tiki je kot sestavni del skupine NIBE na celjskem Mednarodnem obrtnem sejmu predstavil najbolj celovito ponudbo ogrevalnih sistemov doslej.
Kmetica leta 2021 je postala Marija Škof iz Metlike
Zveza kmetic Slovenije je za letošnjo kmetico leta izbrala vinogradnico Marijo Škof iz Metlike, uradno pa je podelila tudi naziv lanske kmetice leta, to je Marija Lamovšek s Trebelnega. Lani namreč podelitve zaradi epidemije covida-19 ni bilo.
Oranžno opozorilo - možni krajevno močni nalivi
Za nami je že polovica septembra, ki je bil sončen in suh. Sonce je sicer bilo dobro za naš vrt, toda visoke temperature so vplivale tudi na zelo suha tla. Kaj nas čaka?
Prosto živeče ptice ne sodijo v ujetništvo
Seznam ptic v Sloveniji navaja 380 prosto živečih vrst ptic, ki so bile potrjeno opažene na našem ozemlju med letoma 1800 in 2011. Razen sive vrane, šoje in srake pa so na celotnem območju Slovenije zavarovane vse domorodne vrste skupine pevci, ki nikakor ne sodijo v ujetništvo!
Nov javni razpis za ohranjanje in razvoj majhnih kmetij
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo javni razpis, ki je namenjen razvoju majhnih kmetij. Razpisanih je 15,4 milijona evrov nepovratnih javnih sredstev.
Cene zemeljskega plina in električne energije so bile višje
Najbolj pa se je zvišala cena električne energije za gospodinjske odjemalce, in to za 7 odstotkov.
'Če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima ob božiči'
Meteorološko poletje se je zaključilo prvega septembra. Kdor bolj verjame v koledar, pa bo v koledarskem poletju užival še tri tedne. No, vreme bo najbrž postavilo svojo mero, kdaj bomo tudi v praksi stopili v jesen. Za nami je sicer v povprečju eno najtoplejših poletij do sedaj.
Zaradi slabe sezone v čebelarstvu finančna pomoč
Ministrstvo na podlagi predloženih podatkov ocenjuje, da je pomoč čebelarjem potrebna in nujna, zato bo pripravilo pravne podlage za dodelitev finančne pomoči. Poglejte, kakšne.
Vstopili smo v meteorološko jesen
S prvim septembrom se je začela meteorološka jesen, ki nam po hladnem zaključku avgusta prinaša letnemu času dokaj primerne temperature. Tako so jutra sveža, ponekod meglena, temperature so nekje pod desetimi stopinjami, čez dan pa se še vedno dvignejo na bolj poletne.
Ali drži, da smo prebivalci Slovenije strastni vrtičkarji?
Statistični urad Republike Slovenije to poletje razbija stereotipe o prebivalcih Slovenije. Tokrat jih je zanimalo, ali smo Slovenci res strastni vrtičkarji. Kaj menite vi?
V Mariboru odprli kotiček ponovne uporabe
Maribor je postal bogatejši za zanimiv kotiček, ki se nahaja v prostorih Male tržnice med Dominkuševo in Kersnikovo ulico. Tja boste lahko odnesli uporabne predmete, ki jih ne potrebujete več, med predmeti pa boste lahko izbrali stvari, ki vam pridejo prav.
Ste opazili nenavadne tvorbe na koruzi?
Imate doma vrt s koruzo ali pa ste se sprehajali v naravi in na koruzi na polju opazili čudne tvorbe? Zaradi suhega poletja se je namreč na koruzi razvila koruzna bulava snet, bolezen, ki se pojavlja ob dolgotrajni suši ali toči.
Zmanjšajte količino odpadne hrane v 5 preprostih korakih
V Sloveniji največ odpadne hrane prispevajo gospodinjstva – tako je prebivalec Slovenije v letu 2019 proizvedel povprečno za 1,3 kg odpadne hrane na teden, kar v enem letu nanese kar 67 kilogramov prehrambenih odpadkov. A tega ni treba. Poglejte, kako zmanjšati odpadke.
Pogosti vremenski ekstremi bodo postali stalnica
Evropa se letos bori tudi z naravo, tudi tiste vrste, ki je morda nismo vajeni. Tornadi, toča velikosti več kot 10 cm, poplave. Globalno segrevanje ali kaj drugega? Dejstvo je, da se na pragu naše Slovenije dogajajo vremenski ekstremi, ki so bili prej izjema. Zdaj pa je to na naslovnicah skoraj enkrat tedensko. Ali ima človek kaj vpliva pri vsem tem? Vsaj s posegi v naravo bi lahko trdili, da povečamo možnosti, da nam narava tako ali drugače vrne, kot bumerang.
V Pivki odpirajo center za ozaveščanje o velikih zvereh
Konec meseca se zaključuje evropski projekt Carnivola Dinarica, v okviru katerega bodo v Pivki odprli Center Dina. V njem bodo obiskovalce ozaveščali o treh velikih zvereh - medvedu, volku in risu. Namen projekta je izboljšati varstveno stanje velikih zveri ter ljudem omogočili boljše pogoje sobivanja z njimi.
Razbijamo stereotipe: Sosedje so samo za kreganje
Na Statističnem uradu Republike Slovenije bodo vsak ponedeljek v letošnjem avgustu skušali razbiti nekaj stereotipov o prebivalcih Slovenije. In prvi stereotip – ali drži, da se s sosedi radi kregamo?
Pozor: to je ena izmed najsmrtonosnejših rib na Jadranu
Nadloga v morju niso le ožigalkarji, resne težave lahko povzročijo piki strupenih živali, kot sta škarpena in morski pajek oziroma morski zmaj, ki velja za najsmrtonosnejšo ribo na Jadranu.
Sladko grenka zgodba ljubljanske Cukrarne
Cukrarna spada med najpomembnejše industrijske objekte v prvi polovici 19. stoletja na Slovenskem. A ko je leta 1858 nepazljivost povzročila požar, je šla njena pot navzdol, dobrega posla ni bilo več. Nato je postala zatočišče Ketteja, Murna in Cankarja in Župančiča, a tudi tukaj se je zgodba žalostno končala. Propadla stavba pa je zdaj končno dobila novo obleko in novo funkcionalnost.
Izbrana Plečnikova dela vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine
Odbor za svetovno dediščino Unesca je na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO).
Tjaša v svojem zelenem raju
Sobne rastline so v zadnjem času zagotovo postale sinonim za dom. Ne samo, da razgibajo vaš dekor ali družbena omrežja, ampak so predvsem postale zavetje, oaza miru in trenutek, ko si vzamemo čas zase. Tudi simpatična Tjaša Kokalj Jerala jih občuduje.
Štorklje se širijo po Sloveniji, a izginjajo iz Prekmurja
Število parov bele štorklje je v zadnjih letih povsod po Sloveniji veliko oziroma konstantno naraščajo, le v Prekmurju počasi, a vztrajno številke padajo. Leta 1999 je tako pri nas gnezdilo 200 parov, lani pa 259, je povedal direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Damijan Denac.
V juniju izdanih manj gradbenih dovoljenj za stavbe kot v maju
Načrtovanih je bilo tudi manj stanovanj kot v maju.
Veter odkrival strehe, lomil drevje, voda zalivala kleti
V nedeljskih nalivih so imeli največ težav na območju Koroške in na širšem celjskem območju. Narasle so reke Mislinja, Dravinja in Oplotnica s pritoki, ki so poplavljale. Zalitih je bilo veliko objektov, poplavljalo je ceste, veter je podrl več dreves.
Letos povečano število komarjev in miši
V letošnjem letu mnogi opažajo povečano število komarjev, čemur pritrjujejo tudi biologi. Po besedah Tomija Trilarja je več predvsem celinskega poplavnega komarja, ki je naša domorodna vrsta. K temu je pripomogla mokra pomlad in z njo ugodnejši pogoji za njegovo razmnoževanje. Po opažanjih Slavka Polaka je letos tudi več miši.