slovenije
V Mariboru odprli kotiček ponovne uporabe
Maribor je postal bogatejši za zanimiv kotiček, ki se nahaja v prostorih Male tržnice med Dominkuševo in Kersnikovo ulico. Tja boste lahko odnesli uporabne predmete, ki jih ne potrebujete več, med predmeti pa boste lahko izbrali stvari, ki vam pridejo prav.
Ste opazili nenavadne tvorbe na koruzi?
Imate doma vrt s koruzo ali pa ste se sprehajali v naravi in na koruzi na polju opazili čudne tvorbe? Zaradi suhega poletja se je namreč na koruzi razvila koruzna bulava snet, bolezen, ki se pojavlja ob dolgotrajni suši ali toči.
Zmanjšajte količino odpadne hrane v 5 preprostih korakih
V Sloveniji največ odpadne hrane prispevajo gospodinjstva – tako je prebivalec Slovenije v letu 2019 proizvedel povprečno za 1,3 kg odpadne hrane na teden, kar v enem letu nanese kar 67 kilogramov prehrambenih odpadkov. A tega ni treba. Poglejte, kako zmanjšati odpadke.
Pogosti vremenski ekstremi bodo postali stalnica
Evropa se letos bori tudi z naravo, tudi tiste vrste, ki je morda nismo vajeni. Tornadi, toča velikosti več kot 10 cm, poplave. Globalno segrevanje ali kaj drugega? Dejstvo je, da se na pragu naše Slovenije dogajajo vremenski ekstremi, ki so bili prej izjema. Zdaj pa je to na naslovnicah skoraj enkrat tedensko. Ali ima človek kaj vpliva pri vsem tem? Vsaj s posegi v naravo bi lahko trdili, da povečamo možnosti, da nam narava tako ali drugače vrne, kot bumerang.
V Pivki odpirajo center za ozaveščanje o velikih zvereh
Konec meseca se zaključuje evropski projekt Carnivola Dinarica, v okviru katerega bodo v Pivki odprli Center Dina. V njem bodo obiskovalce ozaveščali o treh velikih zvereh - medvedu, volku in risu. Namen projekta je izboljšati varstveno stanje velikih zveri ter ljudem omogočili boljše pogoje sobivanja z njimi.
Razbijamo stereotipe: Sosedje so samo za kreganje
Na Statističnem uradu Republike Slovenije bodo vsak ponedeljek v letošnjem avgustu skušali razbiti nekaj stereotipov o prebivalcih Slovenije. In prvi stereotip – ali drži, da se s sosedi radi kregamo?
Pozor: to je ena izmed najsmrtonosnejših rib na Jadranu
Nadloga v morju niso le ožigalkarji, resne težave lahko povzročijo piki strupenih živali, kot sta škarpena in morski pajek oziroma morski zmaj, ki velja za najsmrtonosnejšo ribo na Jadranu.
Sladko grenka zgodba ljubljanske Cukrarne
Cukrarna spada med najpomembnejše industrijske objekte v prvi polovici 19. stoletja na Slovenskem. A ko je leta 1858 nepazljivost povzročila požar, je šla njena pot navzdol, dobrega posla ni bilo več. Nato je postala zatočišče Ketteja, Murna in Cankarja in Župančiča, a tudi tukaj se je zgodba žalostno končala. Propadla stavba pa je zdaj končno dobila novo obleko in novo funkcionalnost.
Izbrana Plečnikova dela vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine
Odbor za svetovno dediščino Unesca je na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO).
Tjaša v svojem zelenem raju
Sobne rastline so v zadnjem času zagotovo postale sinonim za dom. Ne samo, da razgibajo vaš dekor ali družbena omrežja, ampak so predvsem postale zavetje, oaza miru in trenutek, ko si vzamemo čas zase. Tudi simpatična Tjaša Kokalj Jerala jih občuduje.
Štorklje se širijo po Sloveniji, a izginjajo iz Prekmurja
Število parov bele štorklje je v zadnjih letih povsod po Sloveniji veliko oziroma konstantno naraščajo, le v Prekmurju počasi, a vztrajno številke padajo. Leta 1999 je tako pri nas gnezdilo 200 parov, lani pa 259, je povedal direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Damijan Denac.
V juniju izdanih manj gradbenih dovoljenj za stavbe kot v maju
Načrtovanih je bilo tudi manj stanovanj kot v maju.
Veter odkrival strehe, lomil drevje, voda zalivala kleti
V nedeljskih nalivih so imeli največ težav na območju Koroške in na širšem celjskem območju. Narasle so reke Mislinja, Dravinja in Oplotnica s pritoki, ki so poplavljale. Zalitih je bilo veliko objektov, poplavljalo je ceste, veter je podrl več dreves.
Letos povečano število komarjev in miši
V letošnjem letu mnogi opažajo povečano število komarjev, čemur pritrjujejo tudi biologi. Po besedah Tomija Trilarja je več predvsem celinskega poplavnega komarja, ki je naša domorodna vrsta. K temu je pripomogla mokra pomlad in z njo ugodnejši pogoji za njegovo razmnoževanje. Po opažanjih Slavka Polaka je letos tudi več miši.
Prihaja močno neurje z vetrom, možna je toča
Popoldne se bo krepil južni do jugozahodni veter, ob morju jugo, najvišje dnevne temperature bodo od 30 do 36 °C, sledilo pa bo poslabšanje vremena z neurjem, vetrom, tudi toča, zato zavarujte svoje vrtnine.
Obvezno zatiranje ameriškega škržatka, prenašalca zlate trsne rumenice
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin tudi letos opozarja vinogradnike na obvezno zatiranje ameriškega škržatka, prenašalca karantenske bolezni trte zlate trsne rumenice. Natančnejše roke zatiranja je tudi letos napovedala Javna služba zdravstvenega varstva rastlin. Zatiranje je treba opraviti v prvi dekadi julija, na območju Štajerske in Prekmurja pa najkasneje do 14. julija.
Temelje stavb še vedno gradimo iz betona, namesto da bi uporabili les in druge obnovljive materiale
Poraba električne energije za hlajenje in ogrevanje stavb bi se do leta 2050 lahko potrojila, zato je nujno tudi razogljičenje stavb oz. njihovega ogrevanja in hlajenja, so ugotavljali udeleženci mednarodne konference Slovenskega združenja za energetiko. Med drugim so poudarili, da je razogljičenje priložnost, a za to potrebujemo politično voljo.
Po nižinah velika toplotna obremenitev
Prvi letošnji vročinski val je poleg visokih temperatur in velike toplotne obremenitve prinesel tudi prvo možnost sušnega obdobja. Zato ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva k skrbnemu ravnanju z vodo.
30 let Slovenije: kako se je spreminjala kultura bivanja
Slovenija praznuje 30 let neodvisnosti. V tem času se je v Sloveniji zelo povečalo število zasebnih gospodinjstev, zmanjšala pa se je povprečna velikost gospodinjstva in se spremenila tudi njegova sestava. Kako pa se je v spreminjala kultura bivanja? O tem smo se ob današnjem prazniku pogovarjali z etnologom dr. Vitom Hazlerjem.
Prebivalec Slovenije je v 2020 porabil za prehrano povprečno 119 kg zelenjave
Prebivalec Slovenije je v 2020 porabil za prehrano tudi povprečno 116 kg žit, 88 kg mesa, 84 kg svežega sadja, 64 kg krompirja, 10 kg jajc, 5 kg riža in malo manj kot 1 kg medu.
Ekološka katastrofa: strupene snovi onesnažile zajetje vode
V preteklih dneh je bilo v občini Hoče-Slivnica v povirju Pivolskega potoka na treh lokacijah namerno odloženih približno 200 m3 organskega blata, domnevno dehidriranega blata iz komunalne čistilne naprave.
Svetovni dan okolja letos v znamenju obnove ekosistemov
Danes je svetovni varstva okolja in letošnji slogan je 'obnova ekosistemov'. S tem se pri Združenih narodih tudi uradno začne desetletje za obnovo ekosistemov (2021–2030).
Cene zemeljskega plina v 1. četrtletju 2021 nižje kot v prejšnjem četrtletju
Povprečne cene zemeljskega plina so bile v Sloveniji v prvem četrtletju 2021 nekoliko nižje kot v četrtem četrtletju 2020, in to za gospodinjske in negospodinjske odjemalce, za prve za 1 %, za druge za 2 %.
Češnje so najdražje decembra
Češenj smo v Sloveniji v letu 2020 v intenzivnih sadovnjakih pridelali 1887 ton, v ekstenzivnih sadovnjakih pa nekoliko manj, 1607 ton. Še 584 ton pa smo jih uvozili, največ iz Grčije.
Maj marsikje eden najbolj namočenih v zgodovini meritev
Najnižjo temperaturo so izmerili na Kredarici, minus 5,5 stopinje Celzija. Tudi ves mesec maj je bil doslej hladnejši od dolgoletnega povprečja, po količini padavin pa bo po pričakovanjih marsikje eden najbolj namočenih majev v zgodovini meritev, pravijo na Arsu.
Obeležujemo evropski dan parkov in začetek tedna gozdov
V Evropi je 24. maj vsako leto posvečen naravnim in narodnim parkom. Letošnji slogan je "Prihodnja generacija parkov", s čimer želijo pobudniki spodbuditi razprave o prihodnosti zavarovanih območij. Z današnjim dnem se začenja tudi Teden gozdov 2021, namenjen promociji gozdov in gozdarstva, ki letos poteka pod geslom "Načrtno z gozdom".
Ris ima pomembno vlogo v gozdnem ekosistemu
'Ko varujemo risa, varujemo tudi njegov življenjski prostor ter posledično druge rastlinske in živalske vrste, ki tam živijo, zato pravimo, da je ris krovna vrsta v gozdnem ekosistemu.' Risa smo namreč v Sloveniji v preteklosti iztrebili, toda po zaslugi zavzetih posameznikov je ta veličastna žival spet naseljena v naših gozdovih.
Naravni parki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti
V teh dneh obeležujemo kar tri pomembne okoljske dneve, in sicer dan Nature 2000 (21. 5.), mednarodni dan biotske raznovrstnosti (22. 5.) in evropski dan parkov (24. 5.). Ob dnevu Nature 2000 je Ministrstvo za okolje in prostor priredilo spletni pogovor z ustvarjalci naravoslovnega dokumentarnega filma Divja Slovenija. Letošnji evropski dan parkov pa sovpada s praznovanjem okrogle obletnice petih slovenskih naravnih parkov.
Cene surovin v gradbeništvu gredo v nebo
'Najprej so se začele podražitve pri železu in ostali črni metalurgiji, sedaj pa je prišlo do generalne podražitve surovin,' novinarki zaupa Kristjan Mugerli.
Pomagajmo opraševalcem
20. maja tako Slovenija kot tudi celoten svet že četrtič obeležujemo svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) razglasila 20. decembra 2017. Slovenija z razglasitvijo posebnega dneva, posvečenega čebelam in divjim opraševalcem, na globalni ravni pomembno prispeva k ozaveščanju o pomembnosti čebel in divjih opraševalcev.