ton
V kopalnici pa kar vse v en koš? Nikar!
V kopalnici ponavadi ni dovolj prostora za več košev za odpadke in takojšnje ločevanje. To lahko z malo truda in znanja opravimo naknadno. Poglejte, kam sodijo naši ‘kopalniški odpadki’.
Z enim povratnim čezoceanskim poletom izkoristimo svoj 'bonus'
Kar 9 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida in toplogrednih plinov bojda vsako leto povzroči povprečen Slovenec. Številka bi morala biti vsaj za 2 toni nižja na osebo. Kako to doseči?
Prvi sistem že čisti ocean
Iz nizozemske neprofitne organizacije The Ocean Cleanup je prišla dobra novica - v Tihem oceanu so uspešno namestili sistem za čiščenje plastičnih odpadkov.
Slovenec lani proizvedel 481 kilogramov odpadkov
Prebivalec Slovenije je lani proizvedel povprečno 481 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je skoraj šesti kilogramov več kot v letu prej, je danes sporočil državni statistični urad. Med komunalnimi odpadki jih je bilo 70 odstotkov zbranih ločeno, kar pomeni zvišanje za tri odstotne točke.
Tako plastenke škodujejo vašemu zdravju
V zavest potrošnikov počasi pronicajo podatki o škodljivih učinkih plastične embalaže na naše zdravje in okolje, ki pa je zaradi svoje praktičnosti in cenovne ugodnosti na trgovskih policah še vedno dominantna. Poglejmo samo podatke o slabostih plastenk, ki so resnično zaskrbljujoči, a na srečo so rešitve na dlani.
Statistika, ki vas bo osupnila
15. septembra se bomo Slovenci znova lotili čiščenja naše ljube dežele. Že dvakrat smo jo. In statistika ni ravno najlepša.
Kaj vse so našli na Triglavskem ledeniku
Najvišje ležeči ledenik na naših tleh na Geografskem inštitutu Antona Melika opazujejo in proučujejo že več kot 7 desetletij, od leta 1946. Njegova površina je iz leta v leto manjša, prizanesejo pa mu ne niti obiskovalci.
Od 1. septembra prepovedane!
Po tem, ko so prepovedali prodajo klasičnih žarnic, Evropska unija s trga umika tudi halogenske žarnice. Ukrep v veljavo prihaja 1. septembra, v praksi pa pomeni, da boste lahko kupili le še LED žarnice, ki so trenutno tudi najbolj varčne.
Nikar jih ne mečite v stranišče!
Uporabljate kontaktne leče? Kam jih odvržete, ko jih odslužijo svoje?
Kmetje se držijo za glave
Večja količina dežja letos ne greni počitnic le vsem tistim, ki so pričakovali sončne dni, da bi uživali ob morju. Negativne učinke prepogostega deževja čutijo predvsem slovenski kmetje.
Ste vedeli?
Ste vedeli, da smo samo v letu 2016 proizvedli v Sloveniji za 59.000 ton odpadkov iz plastike? Da smo istega leta v Sloveniji načrpali 887 milijonov m3 vode: 80 % iz površinskih in 20 % iz podzemnih vodnih virov?
Kako izbrati prave barve za svoj dom?
Dom je naše zatočišče in pomembno nam je, da se v njem dobro počutimo. Da bi to dosegli, ga moramo odeti v prave barve. A kako te izbrati? Je dobro, če se obdamo kar s svojo najljubšo barvo? Se je nekaterim barvam bolje izogniti, druge dodati le z detajli? Vse to smo vprašali tri oblikovalke.
Na Dunaju gradijo toplotno črpalko za ogrevanje 25.000 gospodinjstev
V avstrijski prestolnici Dunaj gradijo toplotno črpalko, ki bo ogrevala 25.000 dunajskih gospodinjstev. Na ta način bodo izpuste ogljikovega dioksida zmanjšali za 40.000 ton letno. Gre za največjo in najzmogljivejšo toplotno črpalko v srednji Evropi, so sporočili s predstavništva mesta Dunaj v Ljubljani.
Še vedno smo najmanj samooskrbni z zelenjavo
V Sloveniji ostajajo najnižje stopnje samooskrbe za rastlinsko prehransko bilanco, saj smo pri zelenjavi le 41,7-odstotno samooskrbni, kažejo podatki državnega statističnega urada. Prebivalec Slovenije sicer povprečno porabi letno 122 kilogramov žit, 113 kilogramov zelenjave in 72 kilogramov svežega sadja.
Letos smo pridelali ...
Krušnih strnih žit (pšenice in pire ter rži) smo letos pridelali 146.000 ton ali za 13 odstotkov manj kot lani, krmnih strnih žit (ječmena, ovsa in tritikale) pa 126.000 ton ali za štiri odstotke več kot lani. Oljne ogrščice je bilo za pet odstotkov več, marelic pa za 41 odstotkov. Obeta se slabša letina koruze za zrnje in silažo.
Ponovno odprte možnosti za pridelavo sladkorne pese
Po opustitvi pridelave pred desetletjem so letos slovenski pridelovalcev na 75 hektarjih površin ponovno posejali sladkorno peso. Kljub za kmetijstvo stresnim vremenskim razmeram letos pričakujejo dober pridelek, je STA povedal predsednik zadruge Kristal Miroslav Kosi. Za zdaj imajo z družbo Viro sklenjeno enoletno pogodbo, želijo si vsaj petletne.
Energetska odvisnost Slovenije lani 46-odstotna
Z domačimi viri energije je Slovenija lani zadovoljila 54 odstotkov potreb po energiji. Preostala potrebna količina je bila zagotovljena iz uvoza; oskrba z naftnimi proizvodi in zemeljskim plinom je bila v celoti zagotovljena iz uvoza, so sporočili z državnega statističnega urada.
Tudi vi na tak način vržete stran 250 evrov?
Po ocenah OZN za prehrano in kmetijstvo naj bi skupno na svetu odvrgli kar tretjino vse hrane, ki jo pridelamo oziroma, to je okoli 1,3 milijarde ton. Količina zavržene hrane se iz leta v leto povečuje tudi pri nas, skoraj polovico pa naj bi jo zavrgli v gospodinjstvih. V nadaljevanju preverite, kako lahko z majhnimi spremembami dosežete, da bo v smeteh pristalo manj hrane, na ta način pa lahko kar nekaj privarčujete.
Pomembno obvestilo za Mariborčane
Mariborsko javno podjetje Snaga bo v četrtek na pot po mestnih četrteh in krajevnih skupnostih mestne občine poslalo svojo pomično zbiralnico nevarnih odpadkov. Občani bodo lahko tako odvrgli tovrstne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, od baterij, zdravil, topil, barv in odpadnih olj do kozmetike s pretečenim rokom uporabe.
Preverite, kam lahko odpeljete zeleni odrez
Medtem ko je spomlad čas čiščenja zelenic in vrtov, v ljubljanski Snagi beležijo povečan obisk zbirnega centra Barje, kamor je možno odlagati tudi zeleni odrez in druge odpadke. To na Barju občasno povzroča daljše čakalne vrste za oddajanje odpadkov, zato meščanom svetujejo uporabo zbirnega centra na Povšetovi ulici.
Večji pridelek v lanskem letu
Slovenski kmetovalci so lani glede na leto 2015 na njivah pridelali za 2,3 odstotka več žit za zrnje, več kot za polovico več stročnic in industrijskih rastlin (52 oziroma 59 odstotkov) ter približno enako količino zelene krme. V sadovnjakih so pridelali za 40,6 odstotka manj sadja in v vinogradih za petino manj grozdja.
Pogled nanje vam bo vzel dih ...
Mostovi vsekakor veljajo za največje arhitekturne mojstrovine na svetu, sploh tisti večji, saj povezujejo tako mesta kot ljudi. Mnogo je takih, ki nas bodisi zaradi velikosti bodisi zaradi veličastne arhitekture pustijo brez besed. Tokrat vam predstavljamo peščico najbolj osupljivih.
Presenečeni boste nad najnovejšim odkritjem
Ljudje po svetu na leto pojedo približno 400 milijonov ton mesa in rib, kar se morda sliši veliko, a pajki celega sveta zmorejo še več. Gomazeča bitja s štirimi pari nog na leto pojedo od 400 do 800 milijonov ton pretežno žuželk, so preračunali znanstveniki iz Nemčije, Švedske in Švice.
Odpadno embalažo se vidi celo iz vesolja
Družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne prevzemajo embalaže, zato so skladišča komunalnih podjetij polna, opozarjajo na Zbornici komunalnega gospodarstva. Konec leta 2016 je pri komunalnih podjetjih po vsej Sloveniji ostalo skoraj 6000 ton neprevzete odpadne komunalne embalaže, samo v Ljubljani toliko, da se jo vidi iz vesolja.
Kako pravilno ločevati odpadke?
Razlogov, zakaj ločevati odpadke, je malo morje. Skrb za okolje danes ni le modna muha, pač pa nuja. Odpadkov je namreč vedno več, prostora za odlaganje pa počasi zmanjkuje. Pri nas se zavedanje o pomembnosti ločevanja in reciklaže odpadkov sicer izboljšuje, a kljub temu, da nas opozarjajo in izobražujejo na tem področju iz vseh strani, se že vedno najde velik odstotek tistih, ki jim je preprosto vseeno ali pa niso prepričani, kako pravilno ločevati in se zato odpadki pogosto znajdejo v napačnih zabojnikih ali odlagališčih.
'Uporabljaj manj embalaže!'
Pred nami je letošnji teden zmanjševanja odpadkov. Začel se bo v soboto in bo trajal do prihodnje nedelje, tokratno geslo pa je "Zmanjševanje odpadne embalaže: uporabljaj manj embalaže!" V zadnjih letih se namreč količina odpadne embalaže povečuje, kar pa ne preseneča, saj je naša družba čedalje bolj potrošniško naravnana.
Na Dunaju gradijo najvišjo leseno stolpnico na svetu
V novo nastajajoči dunajski soseski Seestadt Aspern so začeli z gradnjo 24-nadstropne stolpnice iz lesa, ki bo s 84 metri višine najvišja lesena stolpnica na svetu. Stroški gradnje znašajo 65 milijonov evrov, končana pa naj bi bila jeseni 2018. Z uporabo lesa bodo po napovedih arhitektov prihranili 2800 ton izpustov ogljikovega dioksida.
Konec je s plastičnimi krožniki in kozarci
Pred mesecem dni je v Franciji začela veljati zakonodaja, ki prepoveduje prodajo plastičnih krožnikov, lončkov in pribora. Vsa plastika seveda ni kar izginila s polic, saj zakon dovoljuje precej dolgo prehodno obdobje: v trgovinah lahko `stare zaloge klasično pridelane plastike´prodajajo do leta 2020.
Letošnja letina boljša kot lanska
Kmetijski pridelovalci so letos pridelali 168.000 ton krušnih strnih žit, kar je za 3,8 odstotka več kot lani, pridelek krmnih strnih žit pa je za 2,3 odstotka večji kot lani in znaša 122.000 ton, kažejo začasni podatki Državnega statističnega urada. Na slovenskih njivah v letu 2016 s 64.388 hektarji še naprej prevladuje koruza.
Kako pravilno ločevati odpadke?
Razlogov, zakaj ločevati odpadke, je malo morje. Skrb za okolje danes ni le modna muha, pač pa nuja. Odpadkov je namreč vedno več, prostora za odlaganje pa počasi zmanjkuje. Pri nas se zavedanje o pomembnosti ločevanja in reciklaže odpadkov sicer izboljšuje, a kljub temu, da nas opozarjajo in izobražujejo na tem področju iz vseh strani, se že vedno najde velik odstotek tistih, ki jim je preprosto vseeno ali pa niso prepričani, kako pravilno ločevati in se zato odpadki pogosto znajdejo v napačnih zabojnikih ali odlagališčih.