vpliv
Mislite, da lahko tudi vam uspe to?
Vse več posameznikov se zaveda, kako pomembno je naše obnašanje, ko pride do smeti oziroma odpadkov, potrošnje ter skrbi za naš planet. Toda že z majhnimi koraki lahko poskrbimo za manj odpadkov, s tem pa prihranimo čas in denar ter se počutimo bolje.
Morska velikana obiskala Tržaški zaliv
Raziskovalci društva Morigenos so na podlagi obvestila enega od slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita v slovenskem morju. Brazdasti kit je druga največja žival na svetu.
Se sploh zavedate, kaj imate doma?
Ste vedeli, da so nam nekatera med najbolj učinkovitimi zdravili, ki jim znanstveniki pripisujejo celo vlogo preprečevalcev bolezni, ključno vlogo pa naj bi igrali tudi pri zdravljenju številnih bolezni, praktično na dosegu roke? Da, prav ste prebrali, tudi vi imate doma pravo ’domačo lekarno’.
Razmišljate o bolj ekološki vrsti pogreba?
Se kdaj vprašate, kakšen vpliv na okolje imajo najpogostejše vrste pokopov? Klasični pokopi zahtevajo vedno več prostora, pri upepelitvi nastaja veliko izpustov. Po svetu je zato vse več zanimanja za alternativne vrste pogreba in za naravni pogreb. Okoljsko osveščeni posamezniki namreč tudi po smrti ne želijo biti preveliko breme za naš planet.
Najpomembnejši deli vašega doma za čiščenje po feng šuju
Bi radi malce pospravili, a vam primanjkuje časa? V feng šuju imajo ta območja največji vpliv na splošno energijo in občutek vašega prostora, tako da poskrbite vsaj za ta področja.
Barve naj popestrijo stanovanje
Starejša stanovanja, kjer prevladujejo le nevtralne barve, rjavi, peščeni toni in so prostori poleg tega še natrpani z opremo in navlako, delujejo težko in se v njih ne počutimo prijetno. Po drugi strani lahko sodobno opremljeno zračno stanovanje brez navlake deluje sveže in lepo prav tako v nevtralnih barvah. Kako to?
Strma rast smejalnega plina v ozračju ogroža okoljske cilje
Količine dušikovega oksida - plina, ki ga imenujejo tudi smejalni plin in je podnebju 300-krat bolj škodljiv kot ogljikov dioksid - se v ozračju hitro povečujejo, ugotavlja nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature. Znanstveniki za to krivijo predvsem kmetijstvo.
Arktični ocean umira
Največja raziskovalna odprava se je danes s severnega pola vrnila v Nemčijo, potem ko so več kot leto dni zbirali informacije in podatke o vplivu podnebnih sprememb na Arktiko. Raziskovalci iz 20 držav so na severnem polu preučevali, kako toplejše podnebje vpliva na taljenje ledenikov. "Arktični ocean umira," so raziskovalci povzeli ugotovitve.
Vrhnika z aplikacijo glede intenzitete smradu
Občina Vrhnika je vzpostavila brezplačno aplikacijo Občinski nos, ki je namenjena spremljanju smradu v občini.
V Sloveniji vsak prebivalec po nepotrebnem zavrže okrog 13 kilogramov užitnih živil
V Sloveniji in po svetu obeležujemo prvi mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki ga je s podporo Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglasila Generalna skupščina ZN. FAO ob tem izpostavlja naraščajočo lakoto, opozarja na posledice zavržene hrane na okolje in poziva k ukrepanju na vseh ravneh.
Če nas obletavajo, ne smemo brezglavo kriliti z rokami
V zadnjem času pogosto opazimo ose, ki nas rade obletavajo predvsem, medtem ko jemo ali pijemo. A vseeno jih ne ubijajte. Poglejte zakaj.
Verjetno se sploh ne zavedate, kaj imate doma
Ste vedeli, da so nam nekatera med najbolj učinkovitimi zdravili, ki jim znanstveniki pripisujejo celo vlogo preprečevalcev bolezni, ključno vlogo pa naj bi igrali tudi pri zdravljenju številnih bolezni, praktično na dosegu roke? Da, prav ste prebrali, tudi vi imate doma pravo ’domačo lekarno’.
Pegasta sova rabi pomoč
Pegasta sova je na območju Slovenije v zadnjih desetih letih postala izjemno redka gnezdilka. Zato je še toliko bolj pomembno, da ji nudimo primerna gnezdišča.
Tujerodni organizmi imajo močan negativen vpliv na lokalno okolje
Tujerodne rastline so škodljive, ker lahko tvorijo goste sestoje in popolnoma prerastejo domorodno rastlinstvo, hkrati pa jih zelo težko trajno odstranimo. Enako velja tudi za tujerodne živali, ki spodrivajo domače.
Kdo so bili prvi znanstveniki, ki so opozarjali na podnebne spremembe
Podnebne spremembe so prvič postale pomembna dnevna novica pred dobrimi 30 leti. V zadnjih letih se o tem govori vse pogosteje in razogljičenje družbe je postala tudi ena od vročih političnih tem. A prvi znanstveniki so o vplivu ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov na segrevanje ozračja opozarjali že pred več kot 150 leti. Torej mnogo prej, preden je to postalo "popularno".
Mednarodni teden gozdov
Včeraj se je začel Teden gozdov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije poudarja nujnost spoštovanja Gozdnega bontona. Ta obiskovalcem gozdov posebej izpostavlja, da smo v gozdu gostje tako gozda kot tudi njegovega lastnika.
Mednarodni dan biotske raznovrstnosti
Letos pod geslom "Rešitve so v naravi!"
Je mogoča blaginja brez zdravega okolja?
Epidemija covid-19 je povzročila zdravstveno in gospodarsko krizo. A kot poudarja Greenpeace Slovenija, se še vedno soočamo tudi z okoljsko krizo, ki lahko z napačnimi odzivi na gospodarsko postane hujša. Ne le okoljevarstveniki, tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svojih predlogih odziva na epidemijo opozarja, da nismo v položaju, ko bi lahko pozabili na okolje.
Zaprla se je največja ozonska luknja na Arktiki
V zadnjih mesecih ni manjkalo slabih novic tako v medijih kot zasebnih življenjih in zunaj njega. Pred nekaj dnevi pa so znanstveniki sporočili novico, ki je verjetno ena najboljših v preteklih mesecih. Na Arktiki naj bi se zaprla največja ozonska luknja.
Predlagajo delo od doma tudi v nadaljnje
Si predstavljate, da bi še naprej delo, tako kot v času karantene, opravljali doma, v službo pa bi se vozili le na sestanke in nujne opravke? Okoljevarstveniki se zavzemajo, predvsem z vidika okolja, za razširjeno delo od doma tudi po koncu epidemije.
Rastlinski raj v domu
Če bi imeli priložnost, bi rastline postavili v prav vsak kotiček v našem domu. Ste tudi vi med tistimi? Oglejte si nekaj fotografij, ki prikazujejo popoln rastlinski raj v domu posameznikov.
'Človeške izbire vodijo v to, da bomo videli še več izbruhov'
Strokovnjaki že več let opozarjajo, da svet ni najbolje pripravljen na pandemije takšnih razsežnosti, kot se odvija ta hip. Vse več znanstvenikov je prepričanih, da smo za pandemije krivi sami z našim neusmiljenim izkoriščanjem narave in poseganjem v ekosisteme. Kaj nas koronavirus uči o epidemijah, ki se še lahko pojavijo v prihodnosti?
Uganete, od česa je odvisen dober spanec?
Se tudi vi vsako noč premetavate in ne morete zaspati? Vsak večer težko zaspite, zjutraj pa težko vstanete? Spalnice ljudi, ki težav s spanjem nimajo, imajo pet skupnih stvari.
Zaradi pandemije onesnaženosti zraka tri leta krajša življenjska doba
Študija nemških raziskovalcev je pokazala, da pandemija onesnaženja zraka skrajša človeška življenja v povprečju za skoraj tri leta, povzroči pa tudi 8,8 milijona predčasnih smrti letno.
Najhujši scenarij. Lahko Slovenija ostane brez hrane?
Vprašanje, ki si ga mnogo ljudi zastavlja v zadnjih dneh. V kolikšni meri je Slovenija pravzaprav samooskrbna, pri kateri vrsti živil je stopnja samooskrbe najvišja in kje je najnižja? Seveda je vprašanje, ki se poraja marsikomu v zadnjih dneh tudi, kaj bo, če pride do najhujšega možnega scenarija? Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mirijo, da do tega ne more priti. Posebej za naš portal so odgovorili na najbolj pereča vprašanja.
Plastika je morda razlog za odpornost človeškega telesa proti antibiotikom
Znanstveniki so ugotovili korelacije med onesnaževanjem planeta s plastiko in z njo vedno večjo težavo kopičenja te ter z odpornostjo človeškega organizma proti antibiotikom, ki se pojavlja v zadnjem času. Ta po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje pomeni velik in vedno večji problem javnega zdravstva v Evropi.
Spoznajte najstnico, ki pravi, da podnebne spremembe ne obstajajo
Naomi Seibt je devetnajstletnica, ki se jo je oprijel oznaka anti-Greta. V nasprotju s slednjo podnebno aktivistko, Naomi namreč ne verjame v globalno segrevanje, saj pravi, da je umetno ustvarjen.
Se vrača eden najbolj priljubljenih slogov prejšnjega stoletja?
Vstopili smo v novo desetletje in če se zgodovina res ponavlja, potem smo na pragu novih "rjovečih" dvajsetih let. No, vsaj ko govorimo o notranjem oblikovanju. Številni oblikovalci se namreč že nekaj časa spogledujejo s trendi, ki so zaznamovali 20. leta prejšnjega stoletja, in tam iščejo inspiracijo za današnji čas.
Pislakov dan o varstvu in številu čebel
Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev je v soboto, 8. februarja, v prostorih ljubljanske veterinarske fakultete pripravilo 3. Pislakov dan. Udeleženci, ki se ukvarjajo s čebelarstvom ter z boleznimi in drugimi težavami, povezanimi s čebelami, so se posvetili razpravi o tem, zakaj se število čebel in čebelarjev povečuje, donosi medu pa zmanjšujejo.
Z rastlinami do manj stresa v službi
Nova študija je dokazala, da ima že najmanjša rastlina na pisalni mizi v delovnem okolju pomirjajoč vpliv na zaposlenega posameznika.