odpadkov
Smo kuhinjsko cedilo celo življenje uporabljali narobe?
Nikoli ni prepozno, da se naučite česa novega, še posebej, ko gre za kuhinjske trike. Na družbenih omrežjih se tako najde veliko zanimivih nasvetov. Poglejte, kako lahko uporabljamo kuhinjsko cedilo.
Kako ravnamo z odpadki oseb, ki imajo potrjeno okužbo z novim koronavirusom?
Maske za obraz so postale obvezne tudi na prostem, tako se še dodatno povečuje količina teh odpadkov v gospodinjstvih. Komunala Slovenj Gradec tako pojasnjuje, kam po uporabi odvržemo maske.
Z zaščitnimi maskami bodite pazljivi
Maske so postale obvezne tudi na prostem, tako se še dodatno povečuje količina teh odpadkov v gospodinjstvih. Zato se znova nizajo opozorila – maske ne sodijo med embalažo!
Kaj če je doma oseba s covid-19 ali sumom, da bi lahko bila okužena?
Skrbnejše čiščenje doma je pomembno med vsako sezono gripe in prehlada, a toliko pomembnejše v sedanjih okoliščinah. Na kaj je treba biti pozoren, katerih površin pri čiščenju nikakor ni dobro izpustiti in zakaj jih je dobro večkrat očistiti?
Kadilci pozor: ogorki niso nedolžna smet!
Cigaretni ogorki v družbi veljajo za eno najbolj sprejemljivih oblik onesnaževanja okolja. Kadilci jih največkrat ugašajo kar na tleh, mečejo v odtoke in različno vodovje, nekateri 'junaki' jih ugašajo celo na travi, kar je še posebej nevarno v vročih, poletnih mesecih. Zakaj smo do kadilcev in uničevanja okolja na takšen način popustljivi, ko pa so raziskave pokazale, da cigaretni ogorki vodo in okolje onesnažujejo skoraj bolj kot sama plastika?
Princ William: Za 'popravilo' planeta imamo le 10 let
Britanski princ William je ustanovil okoljsko nagrado za inovativne rešitve za največje okoljske težave našega planeta. Kot so sporočili iz njegovega urada v Londonu, bodo naslednjih deset let vsako leto podelili pet nagrad Earthshot po milijon funtov (1,1 milijona evrov) za spodbujanje sprememb in pomoč pri odpravljanju škode na planetu.
Vrhnika z aplikacijo glede intenzitete smradu
Občina Vrhnika je vzpostavila brezplačno aplikacijo Občinski nos, ki je namenjena spremljanju smradu v občini.
Kam z odpadno elektroniko?
V Sloveniji vsako leto nastane za več tisoč ton odpadne električne in elektronske opreme. Kam z njo, da ne bo preveliko breme za okolje?
V Atlantiku milijoni ton mikroplastike
Po Atlantiku plava na milijone ton mikroplastike, v novi študiji, objavljeni v strokovni reviji, trdijo strokovnjaki britanskega Nacionalnega centra za oceanografijo. Z novimi meritvami so ugotovili, da samo v zgornjih 200 metrih oceana plava med 12 in 21 milijoni ton mikroplastike.
Dno Tihega oceana: Obstajajo organizmi, ki preživijo z najmanjšimi možnimi zalogami hrane
Skoraj 100 metrov pod morskim dnom Tihega oceana že 100 milijonov let živijo mikroorganizmi, poročajo japonski in ameriški znanstveniki.
Veste, kakšen je bonton v gozdu?
Verjetno bi se pomena gozdov zavedli šele, ko jih v našem okolju nenadoma ne bi bilo več. Kot obiskovalci moramo z gozdom ravnati spoštljivo. V njem se namreč prepletata gozdna in kmetijska krajina, raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst, izjemnost posameznih dreves, gozd je vir obnovljivih virov energije in surovin ter blagodejno vpliva na celotno okolje.
Lisice že pred 40.000 leti živele od človeških odpadkov
Znanstveniki z nemške univerze v Tubingenu domnevajo, da se lisice že vsaj več kot 40.000 let prehranjujejo z odpadki, ki jih povzroča človek.
Vse več organizacij se zavezuje k varovanju okolja
Prejšnji teden, natančneje v torek, se je 11 organizacij pridružilo skupini okoljsko odgovornih podjetij in inštitucij, ki so se odzvale na družbene potrebe in pereče okoljske problematike ter uvedle ukrepe za zmanjšanje odpadkov in spodbujanja pitja vode iz pipe.
Ne veste, kam z lončki in vrečkami? Imamo kar nekaj idej!
Plastičnih vrečk in lončkov vam ni treba takoj zavreči, saj z njimi zelo obremenjujemo okolje. Če jih že prinesete domov in ne veste, kako jih znova uporabiti, smo za vas izbrskali nekaj zanimivih idej.
Kaj lahko delamo, če smo 'ostali' doma?
V življenju obstaja kar nekaj situacij in dogodkov, zaradi katerih lahko 'ostanemo' doma. Nemalo teh se je zgodilo mnogim ljudem v času vsesplošno odrejene karantene. A z razlogom, pravijo, da lahko vsako situacijo obrnemo sebi v prid.
Mednarodni teden gozdov
Včeraj se je začel Teden gozdov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije poudarja nujnost spoštovanja Gozdnega bontona. Ta obiskovalcem gozdov posebej izpostavlja, da smo v gozdu gostje tako gozda kot tudi njegovega lastnika.
Je življenje brez vezave mogoče?
Svoja gospodinjstva ogrevamo večino mesecev v letu, stroški ogrevanja pa se lahko povzpnejo visoko v nebo. Se je torej sploh mogoče ogrevati na zemeljski plin, ne da bi nas skrbelo nihanje stroškov?
5 načinov, kako lahko pomagate zaščititi ogrožene živalske vrste
15. maja v tujini vsako leto obeležujejo dan ogroženih živalskih vrst. Kot posamezniki in kot celotna družba bi se morali vsak dan, ne zgolj na ta dan, truditi, da zavarujemo naš ekosistem, z njim pa vse vrste, ki v njem živijo. Prav vsi lahko s svojimi dejanji in s prizadevanji pripomoremo k zaščiti ogroženih živalskih vrst. Kako? Berite dalje.
Po mestih poteka 'čistilna akcija'
Po 11 mestnih občinah bodo danes potekale čistilne akcije, s katerimi bodo občani tudi v teh časih omejitev zaradi epidemije novega koronavirusa krepili zavest o skrbi za čisto okolje. Bo pa zaradi trenutnih ukrepov izvedba čiščenja okolja prilagojena trenutnim zaščitnim ukrepom in ponekod tudi bolj individualno usmerjena.
''Po epidemiji bo čas za razvoj gospodarstva na okoljskih temeljih''
Čas okrevanja po epidemiji je čas za dolgoročni razvoj gospodarstva na zdravih temeljih, ki upoštevajo okoljske omejitve, so poudarili v Eko krogu.
Pozdravljajo interventno rešitev za odpadno embalažo
Vlada je med intervencijske ukrepe za boj z epidemijo vključila tudi reševanje nakopičene neprevzete komunalne odpadne embalaže, kar Zbornico komunalnega gospodarstva veseli. Kot so izpostavili, je stanje s skladiščeno odpadno embalažo skrajno zaskrbljujoče in v tem spomladanskem času pomeni veliko sanitarno, okoljsko in požarno tveganje.
Na svetovni dan Zemlje podjetja opozarjajo o odgovornem ravnanju z odpadki
Na današnji dan obeležujemo 50. svetovni dan Zemlje, ki vsako leto opozarja na pomen varovanja narave in okolja in ohranjanja naravnih virov ter trajnostnega prizadevanja za složno bivanje med človekom in Zemljo v luči hitrih globalnih sprememb.
Pred svetovnim dnevom voda spomnili na preudarno ravnanje z odpadki
V nedeljo, 22. marca 2020, je svetovni dan voda. Na ta dan se spomnimo, da je voda najdragocenejša dobrina, brez katere življenje na Zemlji ne bi moglo obstajati.
Zbornica komunalnega gospodarstva opozarja na alarmantne razmere
Slovenija se po deležu ločeno zbranih komunalnih odpadkov uvršča med vodilne države v Evropi, zahvaljujoč odgovornemu ravnanju in sodelovanju občin, komunalnih podjetij in uporabnikov. Pa vendar ti isti ločeno zbrani odpadki zaradi kolapsa sistema postajajo resna okoljska in varnostna grožnja.
Izvrstni načini ponovne uporabe plastenk
Vsi se zavedamo, da plastika predstavlja resno grožnjo našemu planetu, a kljub temu, resnici na ljubo, brez nje, vsaj v celoti, težko živimo. Največji problem pomeni tako imenovana plastika za enkratno uporabo, za katero menimo, da je ne moremo ponovno uporabiti. Resnica je, da pravzaprav obstajajo izvrstni načini, kako lahko denimo plastenke znova uporabimo in iz njih ustvarimo izjemno uporabne stvari.
Natečaj Evropske komisije o primerih dobrih praks s področja biokemije in podnebnih sprememb
Evropska komisija in Evropska mreža za razvoj podeželja (ENRD) sta razpisali natečaj »Rural Inspirational Awards 2020«, na katerem bodo izbrali najboljše primere dobrih praks s področja bioekonomije in podnebnih sprememb, sofinanciranih iz Programa razvoja podeželja 2014–2020. Mreža za podeželje, ki deluje v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, poziva vse zainteresirane k sodelovanju.
Kljub sodobnim tehnologijam marsikje še vedno trpijo smrad
Marsikje po Sloveniji imajo prebivalci, ki živijo v bližini kompostarn in bioplinarn, pa tudi odlagališč odpadkov in industrijskih objektov, težave zaradi širjenja smradu. Na ministrstvu za okolje in prostor, kjer že več let pripravljajo t.i. uredbo o smradu, so njen osnutek napovedali za naslednje leto.
Na srečanju o kemijski varnosti opozorili o negativnih vplivih sežiganja odpadkov na zdravje
Klinični center Ljubljana je v sporočilu za javnost zapisal, da energijska izraba komunalnih odpadkov postaja vedno bolj pomembna strategija ravnanja z odpadki. Osnovni namen upepeljevanja ali sežiga/sosežiga odpadkov je, da se s tem postopkom zmanjša njihova prostornina in vsakovrstna tveganja onesnaževanja z njimi. Pri sežigu odpadkov se potencialno nevarne snovi, ki pri tem nastajajo, zajemajo in nevtralizirajo v čim večji meri. Razpravljavci so na petkovem srečanju o kemijski varnosti opozorili, da se ob sežiganju odpadkov sproščajo v zrak nevarne snovi, ki škodujejo okolju ter zdravju ljudi in živali. Izpusti sežigalnic potrjeno vsebujejo rakotvorne snovi. Prav tako snovi v izpustih povzročajo bolezni živčevja, srca in ožilja ter pljuč, motijo plodnost in razvoj plodov.
Občine s sporazumom do manj plastičnega pribora
Minister za okolje in prostor Simon Zajc ter predsednik Skupnosti občin Slovenije Aleksander Jevšek sta danes podpisala sporazum o spodbujanju zmanjšanja uporabe plastičnega pribora v slovenskih občinah. S sporazumom občine obljubljajo, da na javnih in internih prireditvah in sestankih ne bodo nudile plastičnega pribora.
Električna energija: kakšna je poraba in proizvodnja v Sloveniji?
Danes si življenja brez električne energije preprosto ne moremo predstavljati. Zaradi elektrike je naš dom priskrbljen s svetlobo, zaradi nje lahko kuhamo, si operemo in sušimo oblačila, zaradi nje, konec koncev, lahko polnimo svoje telefone, uporabljamo druge pametne naprave in delamo pravzaprav vse, kar si lahko predstavljamo. Brez nje ne bi imeli niti tople vode, še manj pa ogrevanih ali hlajenih prostorov. Zakaj je pomembno, da z njo varčujemo in gospodarsko ravnamo s samo uporabo?