odpadkov
V tem slovenskem kraju največ odpadkov na prebivalca!
V Sloveniji je lani nastalo za skoraj 6,2 milijona ton odpadkov, od tega približno 987.000 ton komunalnih odpadkov. Kje jih je največ na prebivalca?
Namesto prižiga svečk storite to
Bliža se prvi november, ko bomo na grobove naših pokojnih sorodnikov in prijateljev polagali cvetje in prižigali sveče. V spomin na mrtve se lahko poklonite z bolj premišljeno izbiro sveč, lahko se tudi pridružite ekološko-humanitarni akciji Manj svečk za manj grobov.
V kopalnici pa kar vse v en koš? Nikar!
V kopalnici ponavadi ni dovolj prostora za več košev za odpadke in takojšnje ločevanje. To lahko z malo truda in znanja opravimo naknadno. Poglejte, kam sodijo naši ‘kopalniški odpadki’.
Prvi sistem že čisti ocean
Iz nizozemske neprofitne organizacije The Ocean Cleanup je prišla dobra novica - v Tihem oceanu so uspešno namestili sistem za čiščenje plastičnih odpadkov.
Res veste, kaj vse sodi v moder zabojnik?
Modri zabojniki so v osnovi namenjeni odpadnemu papirju in kartonu, a žal se v njih prepogosto znajdejo tudi odpadki, ki tja ne sodijo. Ste prepričani, da v ta zabojnik odlagate prave odpadke?.
Slovenec lani proizvedel 481 kilogramov odpadkov
Prebivalec Slovenije je lani proizvedel povprečno 481 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je skoraj šesti kilogramov več kot v letu prej, je danes sporočil državni statistični urad. Med komunalnimi odpadki jih je bilo 70 odstotkov zbranih ločeno, kar pomeni zvišanje za tri odstotne točke.
OMV plastične odpadke spreminja v nafto
Avstrijska energetska družba OMV je razvila postopek, s katerim je mogoče iz plastičnih odpadkov vnovič narediti surovo nafto. Testna naprava v eni uri pretvori 100 kilogramov stare umetne snovi v približno 100 litrov nafte.
Tako plastenke škodujejo vašemu zdravju
V zavest potrošnikov počasi pronicajo podatki o škodljivih učinkih plastične embalaže na naše zdravje in okolje, ki pa je zaradi svoje praktičnosti in cenovne ugodnosti na trgovskih policah še vedno dominantna. Poglejmo samo podatke o slabostih plastenk, ki so resnično zaskrbljujoči, a na srečo so rešitve na dlani.
Tokrat se ne moremo hvaliti
Ekološki odtis je seštevek vseh ekoloških storitev za zadovoljitev potreb človeštva skupaj s prostorom, ki ga za to terjajo (pašniki, nobdelovalne površine, pozidana območja, ribiška območja, , gozdovi ...). Da bi zadovoljili naše trenutne potrebe po naravnih virih in ekoloških storitvah, bi potrebovali regeneracijsko sposobnost 1,7 Zemlje. No, razen, če bi vi ravnali tako kot mi, Slovenci. Potem bi je potrebovali 2,8.
Statistika, ki vas bo osupnila
15. septembra se bomo Slovenci znova lotili čiščenja naše ljube dežele. Že dvakrat smo jo. In statistika ni ravno najlepša.
Zato vam ponekod ne ponudijo slamice
Ne, ne zato, ker bi jo pozabili vtakniti v kozarec ali bi jih zmanjkalo – številni lokali, restavracije plastičnih slamic ne uporabljajo več v skladu s smernicami predlagane direktive, s katero bi prepovedali uporabo nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo.
Kaj vse so našli na Triglavskem ledeniku
Najvišje ležeči ledenik na naših tleh na Geografskem inštitutu Antona Melika opazujejo in proučujejo že več kot 7 desetletij, od leta 1946. Njegova površina je iz leta v leto manjša, prizanesejo pa mu ne niti obiskovalci.
Sedaj je čas, da uredite omaro
Predstavljajte si, da zjutraj odprete omaro – v njej pa je vse pospravljeno in smiselno urejeno. Imate dober pregled nad vsemi oblačili, ki jih imate na izbiro, saj so vsa poslovna oblačila na enem mestu, vsa športna pa denimo na drugem. Vidite lahko, katere spodnje dele imate na voljo. In ko izberete najprimernejšega, lahko takoj vidite, s čim bi ga lahko kombinirali. Mar ne bi bilo takšno jutranje oblačenje mnogo prijetnejše opravilo?
Tudi to je Slovenija ...
Tako vsaj upajo pobudniki vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo 2018, ki se bo odvijala 15. septembra letos pod sloganom 'Še zadnjič'.
Nikar jih ne mečite v stranišče!
Uporabljate kontaktne leče? Kam jih odvržete, ko jih odslužijo svoje?
Ste vedeli? To bo najvišja evropska stavba!
Na obali Finskega zaliva v ruskem Sankt Peterburgu so zaključili konstruiranje 87-nadstropne stolpnice Lahkta centra. Veljala bo za najvišjo zgradbo v Rusiji in hkrati najvišjo v Evropi. Na svetovni lestvici grajenih vršacev pa se v nebo vzpenja na trinajstem mestu.
Se sploh zavedamo, kaj imamo?
Včasih moramo stopiti korak nazaj, da nekaj vidimo. In to bi zagotovo moral storiti marsikdo v naši deželi na sončni strani Alp. Se Slovenci sploh zavedamo teh naravnih lepot naše države, se sploh zavedamo, kaj imamo?
Kompost smrdi? Potem delate to napako!
Kar okoli 90 odstotkov snovi, ki bi jih lahko uporabili za kompostiranje, pristane med odpadki. Po drugi strani številni za gnojenje rastlin na vrtu kupujejo umetna gnojila, namesto, da bi uporabili naravno, doma proizvedeno. Kako se tega sploh lotiti?
Ko boste videli, kaj prikazuje, boste šokirani
Vsak Slovenec naj bi proizvedel 1,3 kilograma odpadkov na dan. Ne, ni napaka. Na dan. Četudi jih pridno ločujemo in odlagamo na za to namenjena mesta, je po Sloveniji še vedno okoli 10.000 divjih odlagališč. Kaj to pomeni za našo prihodnost?
Ste vedeli?
Ste vedeli, da smo samo v letu 2016 proizvedli v Sloveniji za 59.000 ton odpadkov iz plastike? Da smo istega leta v Sloveniji načrpali 887 milijonov m3 vode: 80 % iz površinskih in 20 % iz podzemnih vodnih virov?
Ni za občutljive: Vodovodarja ob prihodu k stranki skoraj kap!
Če morda mislite, da imate slab dan, pomislite na tega vodovodarja, ki je menil, da ga čaka pač še en običajen delovni dan, a se je izkazalo, da je vse prej kot to.
Previdno v naravi!
Pomlad ni le čas, ko se prebujajo rastline, temveč je tudi čas, ko medvedi zapuščajo svoje brloge in se poveča možnost konflikta s to največjo slovensko zverjo. Ob upoštevanju nekaj osnovnih pravil - pomembno je, da se izogibamo krajem, kjer bi utegnili biti brlogi, in psov ne spuščamo s povodca - se možnost konflikta z medvedom zelo zmanjša.
Predpisana kazen je od 100 do 1000 evrov
V Mariboru so začeli s sistematičnim preverjanjem ločevanja in odlaganja odpadkov na ekoloških otokih. Opažajo namreč, da je napačno odloženih odpadkov še vedno veliko. Predpisana kazen za takšno početje je od 100 do 1000 evrov.
Bodo okolje reševale plastične ceste?
Indijsko podjetje Rourkela Steel Plant, s katerim upravlja indijska državna družba Steel Authority of India’s (SAIL), je dalo pobudo za uporabo odpadne plastike za gradnjo cest.
Slovenija malo pod evropskim povprečjem pri komunalnih odpadkih na prebivalca
Države EU so predlani skupno na osebo ustvarile 480 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je devet odstotkov manj kot leta 2002, ko je bila številka najvišja doslej, in približno toliko kot leta 1995. Slovenija je bila leta 2016 s 466 kilogrami pod evropskim povprečjem. V primerjavi z letom 1995 je količina odpadkov upadla za 21,8 odstotka.
Teža e-odpadkov v dveh letih narasla za osem odstotkov
Teža e-odpadkov, ki vključujejo različne pokvarjene, neuporabne in nedelujoče elektronske naprave, se je na globalni ravni med letoma 2014 in 2016 povečala za osem odstotkov na 44,7 megatone. V povprečju je vsak prebivalec lani ustvaril 6,1 kilograma e-odpadkov, kar je pet odstotkov več kot v 2014, kaže poročilo Univerze Združenih narodov.
Ljubljanski projekt za koristno rabo tujerodnih rastlin
Mestna občina Ljubljana bo s projektom Applause (Alien Plant Species) naslovila nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu pristopa ničelnih odpadkov in krožnega gospodarstva. Gre za enega od 16 izbranih projektov, ki jih bo v okviru pobude Urban Innovative Actions (UIA) sofinancirala EU.
Slovenci smo največ energije porabili za ...
V Sloveniji je bilo lani končni rabi namenjene okoli 206.000 terajoulov (TJ) energije, kar je štiri odstotke več kot leta 2015. Gospodinjstva so porabila nekaj manj kot četrtino te energije, največ je je bilo namenjene za ogrevanje prostorov. Najbolj pogost energent v gospodinjstvih so bila lesna goriva, je objavil statistični urad.
Osupljiv projekt, prijazen do okolja
Na filipinskem otoku Palawan bo načrtujejo luksuzni eko-resort, za katerega idejni oče zagotavlja, da v nobenem pogledu ne bo škodil okolju, pač pa bo pripomogel k pozitivnim premikom na tem področju.
Noro, kakšna kmetija!
Daleč stran od mestnih luči in prometnega kaosa, globoko v gozdu na jugu Švedske, bo čez nekaj dni svoja vrata odprla permakulturna kmetija z restavracijo in prav posebnimi kabinami, ki že zdaj navdušuje svet. Mette Helbaek in Flemming Hansen, ki sta si projekt zamislila, želita gostom ponuditi čim bolj pristen stik z naravo v vseh pogledih.