podnebne spremembe
Arhitektura prihodnosti: tehnologija in narava z roko v roki proti podnebnim spremembam
Mesto kot podaljšek narave, leteče aeroponične farme, povzdignjena mesta, lebdeče kapsule, ki črpajo Co2 iz zraka, podzemna in plavajoča mesta ... Vse to so ideje arhitektov, ki so se na mednarodnem natečaju britanske arhitekturne revije spraševali, kakšna bodo mesta prihodnosti.
Hrana se draži, kljub temu pa Slovenci v povprečju zavržemo 68 kg na prebivalca
V Sloveniji so se v letu 2020 v primerjavi z letom prej podražila mnoga živila. Cene osnovnih živilskih izdelkov se torej višajo, vendar na drugi strani nastaja več odpadne hrane. Potem pa obstaja tudi vse več ljudi, ki potrebujejo pomoč v obliki hrane. Kaj se dogaja, kakšna je rešitev?
Za zmanjševanje energetske revščine namenjenih 266.000 evrov
Ker se dražita tako elektrika kot tudi zemeljski plin je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo ukrepe za zmanjševanje energetske revščine.
Razpisani so 3 milijoni evrov nepovratnih sredstev
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo javni razpis za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom.
Kam so letos izginili čmrlji?
Marsikdo je opazil, da je bilo letos manj čmrljev. To je potrdil tudi monitoring divjih čebel. Letos so tako našteli 82 % manj čmrljev kot lani. To je slaba novica tako za kmetijstvo kot za naravo, saj so čmrlji med najpomembnejšimi opraševalci.
Nov javni razpis za ohranjanje in razvoj majhnih kmetij
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo javni razpis, ki je namenjen razvoju majhnih kmetij. Razpisanih je 15,4 milijona evrov nepovratnih javnih sredstev.
Jeseni nepovratna sredstva za gradnjo ničenergijskih stavb
Eko sklad bo jeseni objavil dva nova javna poziva za dodeljevanje nepovratnih spodbud za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb. Prvi javni poziv bo namenjen fizičnim osebam, drugi pa lokalnim skupnostim (občinam) in pravnim osebam (gospodarstvu).
Dunaj stavi na leseno gradnjo subvencioniranih stanovanj
Dunajski župan je predstavil projekt lesene in hibridne stanovanjske gradnje, ki bo do leta 2023 potekala na šestih lokacijah po mestu. Načrtujejo gradnjo manjših dvo- do štirinadstropnih stavb s skupno tisoč subvencioniranimi stanovanji.
30 let Slovenije: kako se je spreminjala kultura bivanja
Slovenija praznuje 30 let neodvisnosti. V tem času se je v Sloveniji zelo povečalo število zasebnih gospodinjstev, zmanjšala pa se je povprečna velikost gospodinjstva in se spremenila tudi njegova sestava. Kako pa se je v spreminjala kultura bivanja? O tem smo se ob današnjem prazniku pogovarjali z etnologom dr. Vitom Hazlerjem.
En ocean. Eno podnebje. Ena prihodnost
Svetovni dan oceanov, ki ga obeležujemo danes, je svetovni dan praznovanja oceanov in vsakoletni poziv za čim večje sodelovanje vseh deležnikov družbe s ciljem ohranitve oceanov.
Podnebne spremembe pomembno vplivajo na pridelavo hrane
Vsako leto 15. maja, na svetovni dan podnebnih sprememb, se spomnimo na pomen podnebja in vremenskih razmer na pridelavo hrane, zlasti v sadjarstvu, zelenjadarstvu, poljedelstvu in vinogradništvu. Vsakoletne spomladanske pozebe, suše, poplave, toča in neurja za pridelovalce hrane predstavljajo velik izziv in zahtevajo resne prilagoditve pridelave, so opozorili pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
Čas za Zemljo je zdaj
Novi portal zelenih rešitev Čas za Zemljo osvetljuje aktualne družbene in okoljske trajnostne teme. Podnebne spremembe, zelena tehnologija, mobilnost prihodnosti, pametni dom in samooskrba so le nekateri trajnostni trendi, ki bodo krojili prihodnost življenja na Zemlji. Portal ponuja vsebine, ki bodo približale trajnostne rešitve, ozaveščale o odgovornem ravnanju in delovanju ter podale vpogled v tako imenovano zeleno prihodnost.
Pripravlja se dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050
Potrditev resolucije o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 v sredo na vladi je pomembno simbolno dejanje ob svetovnem dnevu Zemlje, pravi okoljski minister Andrej Vizjak. Želi si, da bi se strategija, ki jo mora sprejeti še DZ, čim prej udejanjala prek konkretnih ukrepov.
Slovenija s svojo različico kalkulatorja ekološkega odtisa
Inštitut za zdravje in okolje je objavil slovensko različico kalkulatorja ekološkega odtisa, ki vsakemu posamezniku omogoča, da izračuna svoj ekološki odtis. Le z vrednotenjem življenjskega sloga in ozaveščanjem lahko naredimo pomembne spremembe za čistejše okolje in posledično za zdravje ljudi, so v sporočilu za javnost poudarili v inštitutu.
Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2012 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Letošnji mednarodni dan gozdov poteka pod geslom "obnova in nega gozda: pot do zdravja in dobrega počutja".
V Škocjanskem zatoku postavili hotel za žuželke
V naravnem rezervatu Škocjanski zatok pri Kopru je zrasel hotel za žuželke. Gre za objekt iz naravnih materialov, ki različnim vrstam žuželk nudi primeren prostor za gnezdenje. Kot opozarjajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), je v naravi za to primernih območij zaradi človekovih posegov vse manj.
Mladim kmetom za pomoč na voljo 10,5 milijona evrov
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo sedmi javni razpis v okviru podukrepa 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Razpisanih bo 10,5 mio evrov nepovratnih sredstev iz Programa razvoja podeželja 2014–2020.
Strma rast smejalnega plina v ozračju ogroža okoljske cilje
Količine dušikovega oksida - plina, ki ga imenujejo tudi smejalni plin in je podnebju 300-krat bolj škodljiv kot ogljikov dioksid - se v ozračju hitro povečujejo, ugotavlja nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature. Znanstveniki za to krivijo predvsem kmetijstvo.
Odprte so prijave na razpis za evropski zeleni dogovor
Na milijardo evrov vreden razpis za evropski zeleni dogovor, ki naj bi s spremembo t. i. zelenih izzivov v inovacijske priložnosti spodbudil okrevanje Evrope po koronavirusni krizi, se lahko prijavijo raziskovalni in inovacijski projekti za reševanje podnebne krize ter varovanje ekosistemov in biotske raznovrstnosti.
Ustvarite zdrave in ugodne bivalne pogoje
Pred nami so deževni dnevi, jesen že trka na vrata, za vogalom se skriva zima, še malo in bomo znova začeli z ogrevanjem, ki nikakor ni majhen strošek. Poglejte, kako lahko zmanjšate stroške.
16. september – mednarodni dan zaščitne ozonske plasti
Vsako leto 16. septembra obeležujemo mednarodni dan zaščite ozonske plasti. Letos mineva 35 let od sprejetja Dunajske konvencije o zaščiti ozonske plasti, kar pomeni 35 let globalnih prizadevanj za zaščito tega naravnega ščita, navajajo Združeni narodi. A kljub precejšnji uspešnosti konvencije izzivi ostajajo.
Grenlandski ledeniki so se znašli na prelomni točki
Taljenje ledenega pokrova na Grenlandiji je bilo doslej že tako obsežno, da je škoda nepopravljiva. Sneženje ne more več nadoknaditi izgube ledu, četudi bi se globalno segrevanje končalo danes, je razvidno iz najnovejše študije.
10 milijonov evrov za naložbe v kmetijska gospodarstva
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo javni razpis za naložbe v kmetijska gospodarstva v višini 10 milijonov evrov, namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe.
Kdo so bili prvi znanstveniki, ki so opozarjali na podnebne spremembe
Podnebne spremembe so prvič postale pomembna dnevna novica pred dobrimi 30 leti. V zadnjih letih se o tem govori vse pogosteje in razogljičenje družbe je postala tudi ena od vročih političnih tem. A prvi znanstveniki so o vplivu ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov na segrevanje ozračja opozarjali že pred več kot 150 leti. Torej mnogo prej, preden je to postalo "popularno".
Se obeta 'veliko resetiranje' gospodarstva?
Kako prilagoditi gospodarstvo, da bo bolj pravično, odporno in okolju prijazno, je tema, o kateri se po pandemiji z novim koronavirusom vse bolj govori. O 'velikem resetiranju' bodo govorili tudi na prihodnjem Svetovnem gospodarskem forumu. Gre za iniciativo, da bi svetovno gospodarstvo oblikovali na novo.
Danes praznujemo svetovni dan okolja
Generalna skupščina Združenih narodov (UNEP) je leta 1972 5. junij razglasila za Svetovni dan okolja. Njegov namen je ozaveščati ljudi o pomembnosti varstva okolja.
Mednarodni dan biotske raznovrstnosti
Letos pod geslom "Rešitve so v naravi!"
Je mogoča blaginja brez zdravega okolja?
Epidemija covid-19 je povzročila zdravstveno in gospodarsko krizo. A kot poudarja Greenpeace Slovenija, se še vedno soočamo tudi z okoljsko krizo, ki lahko z napačnimi odzivi na gospodarsko postane hujša. Ne le okoljevarstveniki, tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svojih predlogih odziva na epidemijo opozarja, da nismo v položaju, ko bi lahko pozabili na okolje.
Covid-19 kot povod za večjo prehransko samooskrbo
Novi koronavirus je osvetlil mnoge probleme sodobne družbe in postavil varnost na prvo mesto, med katerimi je ena ključnih prehranska varnost. Zaradi zaprtja meja in omejitev gibanja so se namreč zelo hitro pokazale pomanjkljivosti v prehranski verigi. Številne države po svetu so zato začele na različne načine spodbujati lokalna kmetijstva, saj so se bolj kot kdajkoli prej zavedle pomena prehranske samooskrbe. Pa se tega zavedamo tudi pri nas?
'Vsak lahko prispeva k zmanjšanju podnebnih sprememb'
Varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja, da v času pandemije covid-19 iz mnogih delov sveta poročajo o velikem zmanjšanju onesnaženosti, ob svetovnem dnevu Zemlje pa se še sprašuje, ali je bilo res treba doživeti razmah virusa, da bi videli, kakšno škodo povzročamo Zemlji. Ob tem poudarja, da lahko vsak prispeva k zmanjšanju podnebnih sprememb.