podnebne spremembe
'Človeške izbire vodijo v to, da bomo videli še več izbruhov'
Strokovnjaki že več let opozarjajo, da svet ni najbolje pripravljen na pandemije takšnih razsežnosti, kot se odvija ta hip. Vse več znanstvenikov je prepričanih, da smo za pandemije krivi sami z našim neusmiljenim izkoriščanjem narave in poseganjem v ekosisteme. Kaj nas koronavirus uči o epidemijah, ki se še lahko pojavijo v prihodnosti?
Mednarodni dan gozdov
Generalna skupščina Združenih narodov je 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in osveščanja o pomenu ter nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravi, da se letošnje geslo glasi: Gozdovi in biotska raznovrstnost – predragoceni, da bi jih izgubili.
Spoznajte najstnico, ki pravi, da podnebne spremembe ne obstajajo
Naomi Seibt je devetnajstletnica, ki se jo je oprijel oznaka anti-Greta. V nasprotju s slednjo podnebno aktivistko, Naomi namreč ne verjame v globalno segrevanje, saj pravi, da je umetno ustvarjen.
6 mest na svetu, ki so sprejela drastične ukrepe v boju za okolje
Medtem ko obstajajo ljudje in predvsem voditelji držav po svetu, ki še vedno trdijo, verjamejo in govorijo, da podnebne spremembe ne obstajajo in da se ozračje ne segreva, so države, ki so lahko vsem za zgled v svojih ukrepih, sprejetih v boju za zaščito okolja.
Kolonije pingvinov se zaradi podnebnih sprememb drastično zmanjšujejo
Znanstveniki na Greenpeaceovi odpravi na Antarktiki so pri številnih kolonijah pingvinov opazili drastično zmanjševanje. Nekatere kolonije naj bi se zmanjšale za kar 77 odstotkov, odkar so bile pred skoraj 50 leti zadnjič preučevane, za kar so po navedbah znanstvenikov odgovorne predvsem podnebne spremembe.
Izumrtje grozi že pol milijona vrstam žuželk
Znanstveniki ocenjujejo, da pol milijona vrstam žuželk grozi izumrtje, za kar smo odgovorni predvsem ljudje. Izumrtje bo imelo za človeštvo katastrofalne posledice. Če prištejemo še ostale rastlinske in živalske vrste, je na 'listi' za izumrtje že milijon rastlinskih in živalskih vrst.
Pislakov dan o varstvu in številu čebel
Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev je v soboto, 8. februarja, v prostorih ljubljanske veterinarske fakultete pripravilo 3. Pislakov dan. Udeleženci, ki se ukvarjajo s čebelarstvom ter z boleznimi in drugimi težavami, povezanimi s čebelami, so se posvetili razpravi o tem, zakaj se število čebel in čebelarjev povečuje, donosi medu pa zmanjšujejo.
Natečaj Evropske komisije o primerih dobrih praks s področja biokemije in podnebnih sprememb
Evropska komisija in Evropska mreža za razvoj podeželja (ENRD) sta razpisali natečaj »Rural Inspirational Awards 2020«, na katerem bodo izbrali najboljše primere dobrih praks s področja bioekonomije in podnebnih sprememb, sofinanciranih iz Programa razvoja podeželja 2014–2020. Mreža za podeželje, ki deluje v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, poziva vse zainteresirane k sodelovanju.
Zelena Slovenija v mednarodnem boju proti podnebnim spremembam
Zunanji minister Miro Cerar je v uvodu v Slovenskih razvojnih dnevov poudaril, da sta učinkovit multilateralizem in okoljska diplomacija pomemben del naše zunanjepolitične strategije. Slovenija kot zelena država, bogata z naravnimi viri in biotsko raznovrstnostjo, naj bi se zavedala pomena boja proti podnebnim spremembam.
Kmetice v boj proti podnebnim spremembam
Od leta 2008 Organizacija združenih narodov (OZN) vsako leto 15. oktobra obeležuje svetovni dan kmetic, s katerim poskušajo pozornost širše javnosti usmeriti na problematiko mladih žensk v kmetijstvu. Ob letošnjem prazniku kmetic bo na današnji dan v organizaciji Zveze kmetic Slovenije v Zagorju ob Savi potekal izbor kmetice leta, ki se ga bo udeležila tudi ministrica. Z dogodkom želijo kmetice opozoriti na svoj kmečki stan, na prispevek na podeželju ter na svojo pomembno vlogo v širšem pomenu.
Greta je prejemnica letošnje alternativne Nobelove nagrade
V sredo so v Stockholmu sporočili, da je mlada podnebna aktivistka Greta Thunberg letošnja prejemnica nagrade Right Livelihood ali t. i. alternativne Nobelove nagrade. Thunbergova si je nagrado prislužila za "spodbujanje in krepitev političnih zahtev za nujno ukrepanje glede podnebnih sprememb glede na znanstvena dejstva", so sporočili organizatorji.
Organizacije zaradi podnebnih sprememb s skupnim pozivom vladi
Okoljevarstvene in druge organizacije so na vlado naslovile nujni poziv, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati. Do zdaj je poziv podpisalo 179 organizacij in več kot 8000 posameznikov.
Ozračje se segreva hitreje od predvidenih projekcij
Meritve po novih modelov, ki bodo zamenjale tiste, ki so jih pri dozdajšnjih projekcijah uporabljali znanstveniki ZN, kažejo, da emisije toplogrednih plinov povzročajo še hitrejše globalno segrevanje, kot je bilo predvideno.
Globalno segrevanje lahko prisili v selitev več sto milijonov ljudi
Če človeštvo ne bo drastično zmanjšalo izpustov toplogrednih plinov, bo taljenje ledenikov do konca stoletja povzročilo občutno zvišanje gladine oceanov in več sto milijonov ljudi prisililo v selitev.
Tudi Pariz razglasil izredne podnebne spremembe
Pariz se je pridružil stotinam drugim mest in občin po svetu in formalno razglasil podnebne izredne razmere. Mestne oblasti bodo med drugim ustanovile podnebno akademijo, da bi javnost, predvsem mlade, bolj izobrazili o problematiki podnebnih sprememb.
Razglasili izredne podnebne razmere
Avstralsko mesto Sydney se je pridružilo že na stotinam mest in občin po svetu. Uradno so namreč razglasili podnebne izredne razmere. Mestni svet je presodil, da podnebne spremembe 'resno ogrožajo' prebivalce omenjenega mesta. Bi morale slediti tudi ostale države?
Intervju z Josefom Asboeckom: "Ključni so odnosi"
Miele je podjetje, ki ima za seboj eno najdaljših in najbogatejših tradicij v svetovnem trgu za proizvodnjo aparatov za gospodinjstvo. Nedolgo nazaj so svetu predstavili novo vrhunsko pečico Dialog, ki odkriva nove plati kuhanja. Glede na to, da so eni izmed najboljših v svoji panogi, smo spregovorili z generalnim direktorjem podjetja Miele, Josefom Asboeckom. Preberite, kaj nam je zaupal.
Požari ne puščajo le posledic na tleh
Greenpeace International je predstavil novo poročilo o požarih v naravi in njihovih vplivih na podnebje.
Kaj lahko za ohranitev čebel storimo sami?
Na pobudo Slovenije je svet 20. maja prvič obeležil svetovni dan čebel. Slovenija si prizadeva za zaščito čebele na ravni EU, veliko pa za njeno ohranitev lahko storimo tudi sami. Med drugim lahko na balkone, terase in vrtove sadimo medovite rastline, postavimo gnezdilnice za čebele in o pomenu čebel osveščamo že najmlajše.
Svetovni dan Zemlje letos v znamenju okoljske in podnebne pismenosti
22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje, ki je letos izpostavil pomen okoljske in podnebne pismenosti. Kot poudarjajo okoljevarstveniki, je za učinkovito varovanje okolja nujen izobražen posameznik, ki se zaveda pomena celostne skrbi za planet. K čistejšemu planetu lahko prispeva tudi krožno gospodarstvo.
Fotografije te vile vam bodo vzele sapo
V izraelskem mestu Caesarea je osupljiva vila, pod katero se je podpisalo arhitekturno podjetje Gal Marom Architects. To je sodoben bivalni objekt, ki se ponaša s 510 kvadratnimi metri uporabne površine.
Pomembno opozorilo za kmete
Globalno spreminjanje podnebja pridelovalce zelenjave vse bolj silijo v to, da bodo morali v prihodnje bolj upoštevati in razumeti tudi agrometeorološke napovedi, poudarjajo v Agenciji za okolje. Kot poudarja agrometeorologinja Andreja Sušnik, se ozračje v Sloveniji segreva, zmanjšuje pa se količina padavin.
Kaj menite, koliko dreves raste na Zemlji?
Raziskava univerze Yale ocenjuje, da na svetu raste več kot tri bilijone dreves, kar je sedemkrat več, kot so znanstveniki ocenjevali v predhodnih raziskavah. Število dreves se je z razvojem človeške civilizacije sicer zmanjšalo za polovico, kar je odraz negativnih sprememb v naravi.
Presenetljivo odkritje o sesalcih
Samice sesalcev dajo med vročino manj mleka, njihov naraščaj pa ob visokih temperaturah raste hitreje. V hladu je ravno obratno, sta skupaj s škotskimi kolegi ugotovili dunajski raziskovalki. Kot sta ob tem ocenili, bi lahko podnebne spremembe doječim samicam otežile vzrejo za življenje sposobnega naraščaja.
Teden gozdov letos posvečen negi
V Sloveniji se je danes uradno začel tradicionalni teden gozdov, ki je letos posvečen negi gozdov kot osnovnega orodja gozdarja in lastnika gozda za usmerjanje razvoja gozdov. V tej luči bodo potekale številne prireditve, nekatere že ta konec tedna. Stroka ob tem opozarja, da je negovan gozd veliko bolj donosen.
Triglavski ledenik se krči, lahko tudi popolnoma izgine
Spreminjanje obsega in prostornine ledenika je dober kazalec podnebnih sprememb. V Sloveniji sta dva ledenika, Triglavski ledenik in Ledenik pod Skuto. Triglavski se zaradi izrazitega segrevanja ozračja krči od devetdesetih let prejšnjega stoletja, stroka pa predvideva, da lahko ledenik v naslednjih letih popolnoma izgine.
Bodo izginili?
Koralni grebeni karibskih otočij bi lahko že čez 20 let izginili zaradi preobsežnega ribolova, ki je razredčil število rib, ki se prehranjujejo s koralami in algami ter tako ohranjajo uravnotežen koralni ekosistem, je razkrila Mednarodna zveza za ohranjanje narave.
Anglež gre čez vse meje
Če bi vse leto živel v velikem plavajočem lesenem jajcu, bi morda marsikdo izgubil razsodnost. Umetnika Stephena Turnerja pa to očitno ne skrbi. Kmalu se bo namreč preselil v neobičajno domovanje, kjer bo skušal sobivati z naravo in ljudi osveščati o spreminjajočih se podnebnih razmerah.
Hodeče 'tovarne' na Marsu?!
Rdeči planet v našem osončju je že od nekdaj buril našo domišljijo. Z novimi raziskavami in napredkom tehnologije pa je postala ideja o Marsu, kot o planetu, ki bi lahko bil naš novi dom, še bolj aktualna. Projekt Nomad ponuja nekoliko nenavadno način, kako to idejo uresničiti in hladen planet prilagoditi potrebam človeštva. Posebej zanimivo je, da so idejo razvili na podlagi napak, s katerimi človeštvo uničuje Zemljo.
Njihov način življenja vas bo presenetil
29-letni Rafael Fellmer in njegova družina živijo zelo skromno življenje, za katerega skoraj da ne potrebujejo denarja. Svojo hrano zbirajo iz zabojnikov supermarketov, v katerih se prodaja organsko pridelana hrana, položnice plačujejo tako, da v stavbi, v kateri živijo, opravljajo različna dela, vse kar potrebujejo, pa dobijo z blagovno menjavo. Denar uporabljajo le v primerih, ko nimajo nobene druge možnosti.