pridelava
Slovenka, ki je ustvarila edinstven izdelek za boljši svet
Alenka Leber Vračko je dolga leta vodila družinsko kmetijo, nato pa se je svoje poslanstvo odločila predati hčerkama. Sama je svojo pot nadaljevala pri ustvarjanju inovativnega izdelka, s katerim želi vse spodbuditi k bolj trajnostnemu razmišljanju in načinu življenja.
Vinarji so že zavihali rokave in se lotili obiranja grozdja
Ob koncu poletja in v začetku jeseni mora vinogradnik, ki se je celo leto trudil svoji trti zagotoviti kar najboljše pogoje, znova zavihati rokave in končno pobrati sadove celoletnega trdega dela! S tem pa se njegovo delo seveda ne konča. Časa za počitek in praznovanje sicer ni veliko. Ko skupaj z ekipo vseh pridnih delavcev potrgajo grozdje, se poveselijo in nazdravijo na uspešno trgatev, jih namreč že čaka nova naloga – pridelek spremeniti v vino! Več o tem, kako poteka trgatev, nam je zaupala Daša Kastelic iz vinarstva Puklavec Family Wines.
Neemovo olje: naravni insekticid, pesticid in fungicid, ki ne škoduje okolju
Izziv vsakega pridelovalca je, kako povečati donos, vendar brez škode za okolje in predvsem brez negativnega vpliva na zdravje ljudi. V sedanji praksi se zatiranje škodljivcev večinoma izvaja z uporabo kemikalij, pogosto v presežku. Posledice, ki se kažejo v onesnaženju, razvoju vedno večje odpornosti škodljivcev in strupov polnemu sadju in zelenjavi, tako marsikoga spodbujajo, da bi se jim odpovedal. In tu se kot dobra rešitev pokaže neemovo olje.
Ali veste, kaj je asimina?
Asimina je manjše listopadno drevo, ki izvira iz severne Amerike, kasneje pa se je razširila tudi na države jugovzhoda ZDA in v Kanado. V zadnjem času jo zasledimo tudi na naših vrtovih. Razlog za njegovo priljubljenost, ki je rastlino 'ponesla' po svetu, so najverjetneje njeni okusni in izjemno hranilni plodovi, vendar pa je kljub vsemu pri nas še dokaj nepoznana. Eden izmed pridelovalcev tega sadeža pri nas, Andrej Krašna, ocenjuje, da se je z njo že srečala ali zanjo vsaj slišala, približno ena petina prebivalcev. V nadaljevanju vam podamo nekaj napotkov, kako se vzgoje tega drevesa lotite na svojem vrtu.
Jani Jugovic (Cool fotr): Zelo rad delam z zemljo in navdušen sem nad tem
Jani Jugovic, ki ga večina pozna pod nazivom Cool fotr, se je slabo leto dni nazaj skupaj z družino preselil v hišo, kjer je njegovo življenje dobilo nove dimenzije. Med drugim je našel tudi kotiček zase in začel vrtnariti. Z nami je delil svojo izkušnjo z visokimi gredami, katero zelenjavo vse prideluje, vmes pa je razkril tudi recept, tokrat ne kuharskega, ampak kako se lahko znebimo polžev, ki nam jejo korenje ali solato.
Sorta krompirja, ki je pri nas najbolj priljubljena
Bellarosa je ena bolj priljubljenih sort krompirja pri nas. Za to je več razlogov. Poleg nezahtevne pridelave je prednost te sorte tudi, da daje obilen pridelek. Ta je znan po dobrem okusu in širokem načinu uporabe. Primeren je za zimnico, saj se dobro skladišči.
Kako se lotiti trajnostnega vrtnarjenja?
Za povečane izpuste toplogrednih plinov v zraku, onesnaženo vodo, zemljo in ozračje je odgovoren predvsem človek s svojim delovanjem. Pri tem pogosto veliko škodo naravi povzročamo z netrajnostnimi kmetijskimi praksami. Zato je treba stremeti k temu, da se zemlja povrne v bolj zdravo stanje. To pa lahko vsak na svojem koščku zemlje doseže s trajnostnim vrtnarjenjem.
Sorte krompirja, ki se najpogosteje znajdejo na naših vrtovih in njivah
Krompir je, zahvaljujoč svoji energijski vrednosti, eno izmed najbolj pogostih in priljubljenih živil po vsem svetu. Čeprav poznamo več kot 3000 različnih sort, pa ga večina razlikuje le po barvi lupine, ki je najpogosteje rumena ali rdečevijolična, in po beli ali rumeni barvi mesa. To potrjuje tudi mag. Jože Mohar, ki se s to poljsko kulturo ukvarja že vrsto let. Pravi namreč, da imajo pri določevanju uporabne vrednosti krompirja pogosto težave celo izkušeni kuharski chefi. Nekaj več kot 50 različnih sort vsako leto zasledimo na naših njivah, še doda in poudari, da ima vsaka izmed sort svoje specifike, tako v oziru gojenja kot same uporabne vrednosti gomolja.
Tako bodo živila zdržala tudi do 6 mesecev
Čeprav je bilo letošnje leto vremensko precej muhasto, nas je narava vendarle obdarila z obilico svojih darov. Slovenske kmetije se tako lahko pohvalijo z bogato letino, kar se vsekakor splača izkoristiti. Naj bo torej vaša letošnja ozimnica dobro založena z izdelki lokalne pridelave, pri tem pa bodite pozorni na pravilno shranjevanje, da delo pridnih rok ne bo šlo v nič.
Čeprav ni tako znan, je izjemno okusen in vsestransko uporaben
Čeprav ni ravno med najbolj poznanimi, je koromač izjemno okusen, zdravilen in vsestranski za uporabo. A ker se velikokrat pojavijo nejasnosti glede različic rastlin in poimenovanja le-teh, vam jih bomo v nadaljevanju razjasnili.
Popolno živilo, ki ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvu
Mleko je eno izmed tistih živil, ki je v prehrani Slovencev prisotno že od nekdaj. Uživati ga je priporočljivo kot del pestre in uravnotežene prehrane, saj je dober vir kalcija in vitamina D, pri izbiri pa velja prisegati na kakovostno mleko in mlečne izdelke iz slovenskih kmetij. Na ta način ne bo potrebe, da bi si belili glavo s številnimi miti, ki krožijo o tem skoraj popolnem živilu za naš organizem.
Kako poskrbeti, da bo imela domača prst dovolj organskih snovi?
Zdrava, rodovitna prst je osnova za zdrave rastline, posledično pa tudi za zdrave živali in ljudi, zanjo pa je ključno, da vsebuje dovolj organskih snovi. A z intenzivnim kmetovanjem, uporabo fitofarmacevtskih sredstev in pretirano izpostavljenostjo gole zemlje soncu smo ljudje precej zmanjšali vsebnost organskih snovi v zemlji. Kako jih lahko povrnemo in katerim napakam se pri vrtnarjenju in kmetovanju izogniti, da prsti ne bi preveč izčrpali?
3 začimbnice, ki jih lahko gojite na oknu svojega doma
Dela na vrtu se počasi zaključujejo, prišel je čas počitka. Toda zakaj bi na jesen in zimo ostali brez svežih začimb? Poglejte, katere začimbnice lahko rastejo tudi na okenski polici ali na svetlem mestu v kuhinji.
Hrana se draži, kljub temu pa Slovenci v povprečju zavržemo 68 kg na prebivalca
V Sloveniji so se v letu 2020 v primerjavi z letom prej podražila mnoga živila. Cene osnovnih živilskih izdelkov se torej višajo, vendar na drugi strani nastaja več odpadne hrane. Potem pa obstaja tudi vse več ljudi, ki potrebujejo pomoč v obliki hrane. Kaj se dogaja, kakšna je rešitev?
Ekološki dan Evropske unije bo 23. september
V Bruslju je bila podpisana deklaracija, s katero je bil 23. september razglašen za ekološki dan EU. Tako bodo na ta dan v okviru predstavitvenih dejavnosti potrošnike in najširšo javnost ozaveščali o prednostih ekološko pridelanih oziroma predelanih živil.
Razlogi za uporabo konoplje - ni jih malo
Lahko jo jeste, se z njo zdravite, zgradite hišo in se ogrevate, se vanjo oblečete, z njo negujete telo, slikate in še in še. Konoplja je kraljica rastlinskega sveta, zato so restrikcije v zvezi z gojenjem in uporabo marsikomu velik trn v peti.
Kaj je permakultura?
Med vrtičkarji je vedno bolj pogosta beseda permakultura. Toda kaj pomeni ta beseda ter kako se sploh lotimo tega? Poklepetali smo z doktorico znanosti Ano Vovk Korže, ki nam je razložila, kako se tega lotiti.
Kuharski mojstri prisegajo na plin
Večina kuharjev svetovnega slovesa se od plina nikakor ne more posloviti, saj plinski žari omogočajo hitro in specifično obdelavo hrane s pridihom vonja po ognju.
Kako začeti s samooskrbo?
"Če pogledamo v preteklost, so preživela ljudstva, ki so bila samooskrbna, pomembne so bile voda, hrana in energija. Tisti, ki so zaradi različnih razlogov izgubili samooskrbo, so izumrli, tako da je povezava med samooskrbo in preživetjem zelo močna, bolj, kot si mislimo danes v tem globalnem svetu, ko je prav globalizem za ceno kapitala odvzel priložnosti samooskrbe," mi v pogovoru o tem, kako je samooskrba pomembna, razloži doktorica znanosti Ana Vovk Korže.
Krajinski park Sečoveljske soline praznuje dvajseto obletnico
V Krajinskem parku Sečoveljske soline si preteklost in sedanjost še vedno podajata roko. Pradavni način solinarjenja, ki so se ga piranski solinarji pred davnimi časi naučili od svojih učiteljev, solinarjev z otoka Paga, je še danes nekaj posebnega, tudi v sredozemskem merilu.
Privoščite si jo brez slabe vesti
Tudi v Sloveniji vse bolj posegamo bo ekološko pridelanih in bolj zdravih živilih, pri katerih ima pira pred navadno pšenico vsekakor prednost. Pridelava tega vse bolj priljubljenega žita je v porastu tudi zato, ker je odpornejša proti boleznim in škodljivcem ter vremensko manj občutljiva.
Zaposlite otroka na vrtu s tem
Otrokom koncentracija hitro popusti, a za razliko od mišljenja mnogih, otroci niso zahtevna bitja. Potrebujejo le zvrhano mero pozornosti, naklonjenosti in aktivnosti, ki jim omogočajo sprostitev neskončne domišljije. Poglejmo si nekaj aktivnosti, ki bodo kakovostno zaposlile našega otroka na vrtu.
Pravilno skrbite za svoj vrt?
Ko je govor o lastnih pridelkih in vrtninah na našem vrtu, se veliko ljudi zaveda pomena domačih semen in sadik. Zakaj so ta pomembna in zakaj je pomembno ohranjevanje teh?
Poginilo pol milijona glav živine
Zaradi poplav, ki so v zadnjem tednu prizadele Avstralijo, je umrlo več kot 500.000 glav živine. Oblasti škodo ocenjujejo na približno 300 milijonov avstralskih dolarjev (188 milijonov evrov).
Morali bi jo pogosteje gojiti
V 8. oddaji 5. sezone Vrtičkanje sta nam Tina in Metka podrobneje predstavili vrtno lobodo, rastlino, ki jo bomo težko našli v trgovinah. Lahko pa jo posejemo na vrtu, bodisi za okras bodisi za uživanje. Najbolj priljubljena je pripravljena kot špinača.
Umestite jo v svojo prehrano
Tudi v Sloveniji vse bolj posegamo bo ekološko pridelanih in bolj zdravih živilih, pri katerih ima pira pred navadno pšenico vsekakor prednost. Pridelava tega vse bolj priljubljenega žita je v porastu tudi zato, ker je odpornejša proti boleznim in škodljivcem ter je vremensko manj občutljiva.
Čebelarji pričakujejo slabo letino
Slovenski čebelarji pričakujejo slabo letino medu. Po ocenah Čebelarske zveze Slovenije bo letos pridelava na panj dosegla le dobro tretjino dolgoletne povprečne pridelave, ki se upošteva pri izračunu pavšalne ocene dohodka na panj. Čebelarji zato od države pričakujejo pomoč za nastalo gospodarsko škodo.
Suša bo oklestila tudi pridelek oljkarjev
Letošnje neugodne vremenske razmere za kmetovalce so prizadele tudi oljkarje v Slovenski Istri. Pridelek bo za več kot 40 odstotkov manjši kot v povprečnih letih, ocenjuje Viljanka Vesel iz Poskusnega centra za oljkarstvo. Se pa oljkarji letos ne pritožujejo nad škodljivci.
Ponovno odprte možnosti za pridelavo sladkorne pese
Po opustitvi pridelave pred desetletjem so letos slovenski pridelovalcev na 75 hektarjih površin ponovno posejali sladkorno peso. Kljub za kmetijstvo stresnim vremenskim razmeram letos pričakujejo dober pridelek, je STA povedal predsednik zadruge Kristal Miroslav Kosi. Za zdaj imajo z družbo Viro sklenjeno enoletno pogodbo, želijo si vsaj petletne.
Izstopajo jabolka in paradižnik
Jabolka so bila sadje, paradižnik pa zelenjava, ki so ga v EU lani pridelali največ. Med proizvajalkami sadja in zelenjave so izstopale Španija, Italija in Poljska, je ta teden objavil evropski statistični urad Eurostat.