pridelek
Odlični triki za neizkušene vrtnarje
Vsak vrtnarski začetnik se kdaj vpraša, zakaj mu nekatere rastline nikakor nočejo uspevati. Četudi se vam je katera od rož ali zelenjavnih sadik posušila, še ne pomeni, da nimate dovolj "zelenih prstov" in da morate odnehati. Manjka vam le nekaj izkušenj in trikov, ki jih imajo dolgoletni vrtnarji na pretek. Nekaj izmed njihovih nenavadnih, a učinkovitih nasvetov vam ponujamo v nadaljevanju.
Tekmovalec MasterChefa iskreno o tem, ali bi se raje odpovedal kuhanju ali vrtnarjenju
Nika Marolta je širna Slovenija spoznala po tem, ko je v kuharskem tekmovanju Masterchef pokazal in dokazal, da kuhanje zanj ni le sprostitev in hobi, ampak gre za način življenja, pri katerem se trudi delovati čim bolj trajnostno. In prav na tak okolju in denarnici prijazen način obdeluje tudi svoj vrt. Še več, Niku posebno veselje predstavlja uporaba tistih delov pridelka, ki jih sicer navadno zavržemo – ali ste na primer vedeli, da redkvica tvori tudi plodove v obliki strokov, ki so prav tako užitni in zdravi kot gomolji?
Kako gojimo lečo?
Leča je hranljiva stročnica, ki se jo goji že tisočletja. Zaradi visoke vsebnosti beljakovin, prehranskih vlaknin in drugih koristnih hranilnih snovi je postala stalnica v številnih kuhinjah po vsem svetu. V tem članku bomo raziskali ključne korake uspešnega gojenja leče in ponudili nekaj koristnih nasvetov, ki vam bodo pomagali povečati pridelek te stročnice.
Sorta krompirja, ki je pri nas najbolj priljubljena
Bellarosa je ena bolj priljubljenih sort krompirja pri nas. Za to je več razlogov. Poleg nezahtevne pridelave je prednost te sorte tudi, da daje obilen pridelek. Ta je znan po dobrem okusu in širokem načinu uporabe. Primeren je za zimnico, saj se dobro skladišči.
Ameriške borovnice lahko gojimo tudi v koritu
Gojenje borovnic v loncih je tako enostavno in učinkovito, da se zanj odloča vedno več ljudi, četudi na vrtu nimajo težav s prostorom. Ker imajo ameriške borovnice nekoliko specifične zahteve glede zemlje, tako tudi lažje pripravimo mešanico prsti, ki bo ustrezala tem z antioksidanti bogatim sadežem.
Da bo por uspeval, ga posadite zraven te korenovke
Ne dovolite, da napačna izbira mesta sajenja na vašem vrtu slabo vpliva na rast pora in drugih vrtnin. S pravilno postavitvijo ene rastline poleg druge lahko izkoristite najboljši potencial vsake izmed njih in tako poskrbite, da bodo skupaj posajene tiste, ki si delijo enake rastne zahteve in si tudi medsebojno pomagajo pri rasti – največkrat tako, da odganjajo škodljivce.
Kako se znebiti koloradskega hrošča, ki napada krompir
Koloradski hrošč ni izbirčen in bo jedel skoraj vse, toda njegova najljubša hrana je krompir, ki običajno utrpi največjo škodo. Da vam ne uniči celotnega pridelka, sledite spodnjim nasvetom, s katerimi boste prepoznali in nadzorovali tega nadležnega škodljivca.
Kaj posaditi na vrt zraven paprike?
Medtem ko so se tehnike spremljevalnega sajenja v preteklosti bolj zanašale na ljudsko izročilo kot na znanost, se sodobne metode, po katerih se ocenjuje učinkovitost različnih rastlinskih partnerstev, danes veliko bolj učinkovite in znanstvene. Poglejmo, kateri sosedje na vrtu lahko pripomorejo k lepši rasti paprike in obratno, katerim rastlinam lahko boljše rastno okolje nudi paprika.
Paprika je eden najbolj barvitih pridelkov na vrtu
Paprika je morda eden najbolj barvitih pridelkov na vrtu. Najpogosteje jo gojimo v odtenkih rdeče, rumene, oranžne in zelene, medtem ko so bele, vijolične in rjave sorte nekoliko manj pogoste. Izbirate lahko med številnimi sortami paprike, od sladke do pikantne, v nadaljevanju pa vam predstavljamo nekaj dejavnikov, ki vam bodo pomagali zožiti možnosti in izbrati najboljšo sorto paprike za vaš vrt.
Osnovne vrste žit in nasveti za gojenje
Skupina pravih žit, ki spadajo v družino trav, vključuje pšenico, koruzo, rž, oves, piro, ječmen, riž, kamut in proso. Poleg pravih žit pa med žitarice prištevamo tudi nekatere druge pridelke, ki sicer botanično gledano to niso, a je njihova uporaba v prehrani precej podobna pravim žitom. Poglejmo, katera so prava in neprava žita ter kakšne so njihove zahteve za gojenje.
Kako uspešno pregnati voluharja z vrta?
Kot da ni že dovolj drugih dejavnikov, ki ogrožajo naš pridelek, tako ljubiteljskim kot profesionalnim vrtnarjem sive lase povzroča tudi voluhar. Pravzaprav gre za najbolj osovraženega vrtnega škodljivca, ki ga je treba čim prej pregnati z naših gredic. Toda, kako?
Nasveti in triki za gojenje bazilike
Bazilika je eno najbolj priljubljenih zelišč in hkrati eno najbolj enostavnih za gojenje. Je tesna sorodnica mete, največkrat pa jo povezujemo z Italijo, čeprav marsikdo ne ve, da v resnici izvira iz Indije. Ne glede na to, ali ste izkušen vrtnar ali začetnik, vam bo naš vodnik za gojenje bazilike pomagal do bujnega dišečega zeliščnega vrta.
Kako z vrta pregnati zeleno smrdljivko?
Spomladi se narava prebudi, z njo pa seveda tudi živalice, med katerimi so na žalost tudi takšne, ki so za vrt škodljive. Ena teh je tudi tako imenovana zelena smrdljivka, ki se še posebej rada hrani s paradižnikom, za njo pa ostanejo sledi razbarvanosti in slabši okus pridelka.
Čičerika – stročnica, ki jo lahko gojimo tudi pri nas
Čičerika je enoletna stročnica iz družine metuljnic, ki jo sadimo spomladi in po dolgi rastni dobi pobiramo pozno poleti, ko se stroki posušijo. To stročnico, čeprav na naših vrtovih ni tako zelo pogosta, z lahkoto gojimo tudi pri nas, saj odlično uspeva ravno v zmerno vročih podnebjih. Ponujamo vam nekaj nasvetov, kako ustvariti popolno rastno okolje za čičeriko.
Čemaž ima malo morje zdravilnih učinkov
Čemaž, tudi gozdni, divji ali medvedji česen, kačji lek ali štrkavec, ki so ga poznali že stari Rimljani, raste od marca do junija in cveti aprila in maja v vlažnih listnatih gozdovih, večinoma v hrastovih, gabrovih ali bukovih. Ima malo morje zdravilnih učinkov, in če le imate možnost, ga posadite kar na svojem vrtu!
Ali poznate mehiški paradižnik? Navdušil vas bo
Tomatilo ali mehiški paradižnik je botanično gledano res sorodnik rdečega paradižnika, vendar pa se po videzu in okusu ti dve vrsti kar precej razlikujeta. Njegova prednost pred rdečimi paradižniki je ta, da so, čeprav zahtevajo podobno nego, veliko bolj prizanesljivi glede suše ter manj dovzetni za pegavost in glive.
Grahar je najpogostejši škodljivec na grahu
Se vam zdi, da se z grahom na vašem vrtu dogaja nekaj čudnega? Morda ste opazili žuželke, ki se hranijo s cvetovi ali drobnimi jajčeci na grahovih strokih. Če je tako, je krivec najverjetneje tako imenovani hrošč grahar. Grahar predstavlja veliko grožnjo za pridelavo graha. Kdo sploh je ter kakšno škodo povzroča? Ne veste, kako se ga znebiti? Nadaljujte z branjem, če želite izvedeti.
Zato so 'heirloom' paradižniki tako posebni
Tako kot mnoge hibride je tudi 'heirloom' paradižnike enostavno gojiti. Če jih posadimo spomladi, bomo hitro dobili zeleno rastlino, nekaj več časa pa bo ta potrebovala, da obrodi in dozori plodove – navadno nekje med 60 in 80 dni ali več. Poglejmo, kaj dela 'heirloom' paradižnike tako posebne.
Zeleni paradižniki – naj vas njihova barva ne zavede
Pridelovalci so do sajenja zelenega paradižnika pogosto nekoliko zadržani, saj na videz nezreli paradižniki kupcem pogosto niso privlačni in jih je zato težje prodati. Prav tako so pri nas manj pogosti, ker domačim vrtičkarjev povzročajo določeno težavo. Glede na barvo je namreč zelo težko določiti njihovo zrelost. A kljub temu naj vas barva ne zavede, saj gre za sorto zelenih plodov, ki ohranijo zeleni odtenek tudi, ko popolnoma dozorijo.
Pelati – sorta paradižnika, ki je še posebej primerna za omake in juhe
Pelate, sorto paradižnika, ki izvira iz Italije, je mogoče zlahka prepoznati po podolgovati obliki in koničastem koncu. Pogosto se uporabljajo za pripravo omak, ker so mesnati in imajo manj semen kot druge vrste paradižnikov. Ta stara sorta paradižnika je močnega in sladkega okusa ter ima manj kiselkast okus od večine drugih sort. Plodovi rastejo v grozdih po 6 do 8, vsak izmed njih pa je dolg približno 10 centimetrov. Poglejmo, kaj še odlikuje to znano in priljubljeno italijansko sorto paradižnika.
Volovsko srce: vse, kar morate vedeti o priljubljeni sorti paradižnika
Volovsko srce je sorta paradižnika, ki ga v Italiji najdemo pod imenom 'Cuore di bue', v Franciji pa 'coeur de boeuf', kar oboje v prevodu pomeni volovsko srce. Gre za mesnate, sočne sadeže, popolne za okusen sendvič ali pa kot prigrizek s posipom morske soli. Veliki debeli mesnati paradižniki lahko tehtajo tudi do pol kilograma in so tako največji predstavniki svoje vrste. Zelena rastlina hitro zraste tudi do višine šest metrov, za rast in dozorevanje pa ti paradižniki potrebujejo nekaj več časa.
Sorte krompirja, ki se najpogosteje znajdejo na naših vrtovih in njivah
Krompir je, zahvaljujoč svoji energijski vrednosti, eno izmed najbolj pogostih in priljubljenih živil po vsem svetu. Čeprav poznamo več kot 3000 različnih sort, pa ga večina razlikuje le po barvi lupine, ki je najpogosteje rumena ali rdečevijolična, in po beli ali rumeni barvi mesa. To potrjuje tudi mag. Jože Mohar, ki se s to poljsko kulturo ukvarja že vrsto let. Pravi namreč, da imajo pri določevanju uporabne vrednosti krompirja pogosto težave celo izkušeni kuharski chefi. Nekaj več kot 50 različnih sort vsako leto zasledimo na naših njivah, še doda in poudari, da ima vsaka izmed sort svoje specifike, tako v oziru gojenja kot same uporabne vrednosti gomolja.
Veste, kaj je regenerativno kmetovanje?
Čeprav je zunaj še zima, naše misli že uhajajo na vrt. Ste vedeli, da je zdravje prsti ključnega pomena za kratkoročno in dolgoročno pridelavo hrane? Zdrava prst namreč poskrbi, da je pridelek bogat, zdrav in kar se da okusen.
Je sladki krompir res boljši od navadnega?
Sladki krompir je tropska rastlina, ki izvira iz Amerike, k nam pa ga je prinesel Krištof Kolumb. Kljub poimenovanju, z navadnim krompirjem, ki je pri nas nekoliko bolj razširjen, pravzaprav nima zelo veliko skupnega. Gre namreč za botanično različni rastlini – sladki krompir spada med slakovke, navadni krompir pa med razhudnike. Poglejmo si nekaj dejstev o tej rastlini, za katero je tudi pri nas v zadnjih letih kar nekaj zanimanja.
Spoznaj slovensko ekološko kmetijo Pr Šmajd!
Slovenija je dežela gozdov in neokrnjene narave. Njen košček pa boste doživeli tudi na ekološki kmetiji Pr Šmajd, kjer se boste naužili prelepih pogledov na Kamniško-Savinjske Alpe z najvišjim vrhom Grintovcem.
Katero vrsto oreha izbrati?
Če razmišljate, da bi na svoj vrt posadili oreh, je prvi korak izbira najboljše sorte. Te se ne razlikujejo le po kakovosti plodov, temveč tudi po času cvetenja, rodnosti ter odpornosti na bolezni in škodljivce. Poleg same sorte, ki ima lahko nižji ali višji rodni potencial, je treba za večji pridelek rastlini zagotoviti tudi čim boljše pogoje za njeno rast. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj trikov in napotkov, da bo vaš oreh vsako leto bogato obrodil.
Ste vedeli, da je bombaž sorodnik kakava in hibiskusa?
Bombaž je zaradi svoje široke uporabe v tekstilni industriji ena najbolj množično pridelanih poljskih kultur na svetu. Vlakna, ki jih pridobivajo iz cvetov te rastline je mogoče predelati v najrazličnejše tkanine, od čipk in tankega blaga za oblačila, do težkih jadralnih tkanin in tkanin za industrijske namene. Ker se bombaž prideluje na velikih plantažah, je relativno poceni, njegova prednost pa je tudi izjemna trpežnost in relativno dolga življenjska doba.
Prst pripravimo že zdaj
Jesen je čas za pobiranje bogastva plodov in navdušenju nad vsem, kar je to sezono zraslo ob delu naših rok. Pravi vrtnarji pa vedo, da konec rastne sezone ni le čas za veselje in uživanje, ampak tudi za prve priprave na naslednjo sezono, denimo pripravo prsti.
Super ideje za shranjevanje česna
Česen je pravi eliksir zdravja in odličen dodatek številnim jedem, zato je že skoraj nujno, da ga imamo ves čas pri roki. Če ga pridelamo ali kupimo večje količine, ga moramo seveda ustrezno skladiščiti oziroma shraniti, sicer ne bo dolgo užiten. V nadaljevanju preverite, kako poskrbeti, da boste imeli česna celo zimo na pretek.
Tatjana Krejan Košan: 'Zaradi pisanosti, barvitosti, sem nekako padla med buče'
Tatjana Krejan Košan je svojo poklicno pot začela kot študentka agronomije. Nato se je zaposlila kot svetovalka v kmetijski zadrugi in se začela spogledovati s krompirjem, vendar ji je pot prekrižal znanec, ki ji je iz tujine prinesel nekaj bučnih semen. Vse ostalo je zgodovina. Hobi je prerastel v nekaj več in kljub temu, da sicer opravlja delo kmetijske inšpektorice, bi težko rekli, da so buče samo njen način kratkočasenja.