Dominvrt.si

dobro počutje

Psička brez gobčka nadaljuje boj!

Po svetovnem spletu je zaokrožila še ena zgodba o psu oziroma psički, ki je v svoji lojalnosti in privrženosti človeku rešila dve mladi človeški življenji. Žal je psička Kabang, ki živi na Filipinih, pri svojem junaškem podvigu ostala brez skoraj polovice obraza. A zgodbe tu še ni konec.

Oskrba krempljev in kljuna ptice

Pravilna nega krempljev in kljuna vaše hišne ptice je ključnega pomena za njeno zdravje in dobro počutje. Kljun in kremplji nenehno rastejo, zato je pomembno, da ima ptica v kletki primerne pripomočke za njihovo brušenje. Kaj priporočajo strokovnjaki iz trgovine za male živali Tukano?

Srečen in zdrav papagaj

Primerno življenjsko okolje, kakovostna hrana in velika mera lastnikove pozornosti so nujni za dobro počutje našega papagaja. Preberite, kaj glede primernih pogojev za življenje in zdravje papig svetujejo strokovnjaki za male živali iz trgovine Tukano.

Agapornis

V naravi žive v gozdnatih savanah Tanzanije, kjer so močno ogroženi in zaščiteni s konvencijo CITES. Gojeni agapornisi niso zaščiteni. Obarvanost agapornisa v naravi je zelena, s črno glavico in belo obrobo okoli oči, rumenim ovratnikom ter rdečim kljunčkom. Gojeni agapornisi se pojavljajo v skoraj vseh barvnih odtenkih.

NAGRADNA IGRA: Sprejem za nagrajenke

Na portalu Dominvrt.si je v sodelovanju s trgovino za male živali Tukano med 06.02. in 05. 03.2012 potekala nagradna igra, v kateri ste bralci in bralke naše strani izglasovali najbolj simpatično fotografijo domačega ljubljenčka. Za dobitnice glavnih nagrad so na sedežu trgovine pripravili sprejem in predajo vrednostnih bonov za nakup živalskih priboljškov, potrebščin in igrač.

Sadno-zelenjavna zima

Zimski čas oziroma slabo vreme, megla in veliko teme pri nekaterih ljudeh povzročajo kopico težav - od pomanjkanja energije, brezvoljnosti, povečanja teka itd. Kaj storiti za boljše počutje?

Kraljevi piton

Kraljevi piton je talna vrsta, naseljuje savane in suhe gozdove centralne Afrike, kjer se najraje zadržuje v podrtih deblih dreves. Kraljevi piton je ena najmanjših vrst pravih pitonov, saj odrasel meri v dolžino maksimalno 1,7 m, povprečna velikost se giblje okoli 1,3 m.

Naš pernati ljubljenček

Ptice so posebna skupina živali, ki zaradi svojega načina življenja, to je zmožnosti letenja ter višje stopnje inteligence, potrebujejo posebne pogoje za življenje v stanovanju. Na njihov prihod v naše življenje se je treba temeljito pripraviti in se o njihovih potrebah tudi podučiti. Preberite, katere stvari je dobro vedeti, če želimo v svojem domu imeti ptiča.

Orjaški škorpijoni

Vse v ujetništvu najpogostejše vrste žive v tropskih vlažnih pragozdovih in savanah Afrike ter Azije, kjer se skrivajo med listjem ter podrtimi debli dreves. Vsi škorpijoni so nočne živali, nekatere pragozdne vrste so aktivne tudi podnevi in v mraku.

Rozela in penant

Naravni življenjski prostor rozel in penantov so gozdovi, parki in predmestja Avstralije ter bližnjih otokov. Ploskorepe papige rozele in penanti so izredno barvite ptice in jih glede na vrsto lahko najdemo skoraj v vseh barvah.

Ptičji pajki

Najpogostejše gojene talne vrste naseljujejo polpuščavske predele srednje in južne Amerike, najpogostejše drevesne vrste (avicularia sp.) pa naseljujejo drevesa tropskega pragozda srednje in južne Amerike. Vsi ptičji pajki so nočne živali, nekatere pragozdne vrste so aktivne tudi podnevi in v mraku.

Riževec

Naravna razširjenost so nekateri otoki Indonezije, kot sta Java in Bali. Ptica zraste do 10 cm, je sive barve s črno belim vzorcem, kljun je rdeč in zelo močan, saj ga uporablja za trenje najtrših travnih semen kot je riž.

Degu

Domovina degujev je nižinsko polpuščavsko območje centralnega Čila, kjer je podnebje izrazito mediteransko. Tam živijo v pokrajini gosto poraščeni z raznim nizkim grmičevjem ter redkimi drevesi, prenočujejo v rovih ter skalnih razpokah.

Leopardji gekon

Naseljuje puščavske ter polpuščavske predele Afganistana, Iraka, Indije in Pakistana. Je nočna žival. Je nočni kuščar, ki se prebudi ob mraku in je aktiven vse do jutra. Spada med srednje velike gekone in zraste do 30 cm.

Veliki aleksander

Naravni življenjski prostor velikega aleksandra so gozdovi in pragozdovi jugovzhodne Azije. Aleksandri so izredno barvite ptice, osnovna barva je zelena, značilen za njih je barvni obroč okoli vratu, ki se pojavi pri starosti 1-1,5 leta.

Ameriški gož

Ameriški gož naseljuje gozdna sušna področja severne Amerike in bližino polj ter travnata področja od New Jerseyja na severovzhodu do severne Mehike na jugu. Ameriški gož je ena najbolj priljubljenih vrst podganaric. Odrasel meri v dolžino maksimalno 1,7 m, povprečna velikost se giblje okoli 1,3 m. Je izredno mirna vrsta in se hitro navadi na človeka.

Bradata agama

Obe vrsti živita v puščavah in polpuščavah centralne Avstralije. Obe vrsti sta dnevni živali. Manjša pritlikava agama zraste do 35 cm, navadna bradata agama do 60 cm. Obe sta izrazito toploljubni, manjša pritlikava agama potrebuje še nekoliko višje temperature od navadne bradate agame.

Grebenasti gekon

Naseljuje pragozdove Nove Kaledonije. Je nočni drevesni kuščar, ki se prebudi ob mraku in je aktiven vse do jutra. Zadržuje se na grmičevju, drevesastih praprotih ter drevju. Spada med manjše gekone in zraste do 20 cm.

Nimfa

Naravni življenjski prostor nimf so stepe, suhi gozdovi ter polpuščave Avstralije. Obarvanost nimfe v naravi je siva z oranžnimi lički, samčki dobijo pri starosti nekaj mesecev rumeno glavico in izraziteje oranžna lička.

Činčila

Domovina činčile so kamnite puščave in polpuščave visokogorja Andov. Živijo na višini 3000 - 5000 metrov, kjer so izrazito hladne noči ter zmerno topli dnevi. Dan preživijo v rovih in skalnih razpokah. V naravi živita dve vrsti činčile in sta izredno ogroženi ter zaščiteni. Domača činčila ima z njima skupne prednike.

Mali Aleksander

Naravni življenjski prostor aleksandrov so gozdovi in pragozdovi Afrike ter jugovzhodne Azije. Aleksander se lahko nauči zelo dobro oponašati človeški glas, druge glasove ter glasbo.

Skobčevka

Naravni življenjski prostor skobčevk so stepe, suhi gozdovi ter polpuščave Avstralije. Obarvanost skobčevke v naravi je živo zelena z rumeno zeleno glavico, samčki dobijo pri starosti nekaj tednov na nosnicah nad kljunom modro ali vijolično barvo.

Kanarček

Kanarčki so zelo udomačljivi ptički in se na lastnika hitro navadijo, z malo potrpljenja se navadijo prileteti na roko in se na lastnika tako navežejo, da so vedno ob človeku. Znani so primeri, da je pobegli kanarček ob klicih lastnika priletel nazaj. Kanarček izvira iz Madeirskih, Azorskih in Kanarskih otokov.

Velike papige

Velike papige naseljujejo različna področja srednje in južne Amerike, Afrike, Azije in Avstralije ter Nove Zelandije. Velike papige so po večini barvite ptice, odvisno od vrste. Po naravi so zelo radovedne in imajo močan značaj.

Avstralska zebrica

Naravna razširjenost zebrice so sušni predeli Avstralije. Najdemo jo v sušnih gozdovih, travnatih planjavah z redkimi drevesi, polpuščavah. Pogoj za preživetje je bližina pitnega vira vode. Ne najdemo je le na jugu ter skrajnem severu Avstralije.

Mongolski skakač

Mongolski skakači živijo v polpuščavah in stepah Mongolije, kjer so mrzle zime in vroča poletja. So miškam podobni glodavci, imajo dolge skakalne noge, ter dolg poraščen rep.

Kopenske želve

Vrste rodu testudo naseljujejo obalna področja Mediterana, Jadranskega morja in Črnega morja. Najdemo jih vse od Portugalske na zahodu do Turčije na vzhodu, preko male Azije vse preko severne Afrike do Maroka na zahodu.

Hrček

Hrčkov je več vrst: ruski pritlikavi hrček, pritlikavi hrček, pritlikav Campbellov - moder hrček, pritlikav Roborowski hrček in zlati hrček. Zlati hrček je tudi najbolj pogosta domača žival. Je srednje velikosti in posebej uživa v plezanju po zidovih kletke.

Mošusna želva

Mošusne želve so skoraj popolnoma vodne in se le redko sončijo na kopnem. Najraje se zadržujejo v plitvi vodi ali molijo iz vode le glavo ter del oklepa. So ene najprimernejših vrst želv za gojenje v stanovanju.

Budra ali morski prašiček

Izvorne vrste tega južnoameriškega glodavca ne poznamo živečega v divjini, verjetno so jih Perujci vzgojili s križanjem ali pa s selekcijo različnih vrst buder v domačo budro kakršno poznamo sedaj. So zelo inteligentna bitja, kar jim daje poseben čar.

ISSN 2630-1679 © 2024, Dominvrt.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1105