sajenje
Je že čas, da se lotimo vzgoje lastnih sadik?
Če vas že rahlo srbijo prsti in prav težko pogledujete proti vašim vrtnim gredicam, ki so trenutno na zimskem počitku, je vzgoja lastnih sadik odličen način, da si čakanje nekoliko skrajšate. Z ustrezno svetlobo, nekaj osnovnimi pripomočki, pravimi nasveti ter seveda kakovostnimi semeni boste lahko spomladi, ko bo zemlja že primerno ogreta za delo na vrtu, tako posadili čisto svoje sadike najrazličnejših vrst zelenjave. Kako se tega lotiti, nam je zaupala Brigita Šušteršič, predavateljica, specializirana prav za vzgojo sadik in v prvi vrsti zagovornica naravnega načina življenja.
10 prednosti gojenja zelenjave v visokih gredah
Visoke grede niso novost, a so vse bolj priljubljene, predvsem pri ljubiteljskih vrtičkarjih, ki se z gojenjem sadja in zelenjave šele spoznavajo. Z zdravo prstjo in ustrezno nego lahko dvignjene gredice obrodijo velik pridelek na majhnem prostoru. Preverite, katere so še prednosti visokih gred.
Kako se znebiti česnove muhe?
Česnova muha (Helomyza lurida) je škodljivec, ki ga praktično nikoli ne boste opazili drugje kot na česnu, le v nekaterih primerih na čebuli. Ker so odrasle živali sposobne preživeti zimo, življenjski krog pa traja eno leto, največ težav povzročajo zgodaj spomladi, ko povprečna temperatura zraka doseže 12 stopinj Celzija. Za varstvo pred tem škodljivcem lahko uporabimo naravna sredstva in pripravke, prav tako pa neugodne posledice napada lahko zmanjša zgodnejše sajenje v jesenski setveni dobi in kasnejše v spomladanski.
Čas je, da vrtičkarji zavihate rokave in posadite prva semena
Pomlad je pred vrati, z njo pa tudi čas, ko si navdušeni vrtičkarji končno lahko ponovno umažejo roke. Ta korak, ki ga predstavljamo v nadaljevanju sicer lahko preskočite in čez nekaj mesecev na svoj vrt posadite sadike, ki ste jih kar kupili, vendar pa imajo doma vzgojene rastlinice zagotovo nemalo prednosti.
Razmišljate, da bi posadili ameriške borovnice? To je vse, kar morate vedeti
Ameriške borovnice ne potrebujejo veliko pozornosti, po tem, ko jim enkrat zagotovimo ugodne pogoje za rast. Glavna stvar, ki si jo moramo zapomniti, je, da uspevajo v kislih tleh in ob zalivanju z deževnico. Če naša tla niso ustrezna, pa nimajo težav niti z rastjo v lončku.
To morate v februarju postoriti na vrtu
Februar je za vrtičkarje lahko precej čuden mesec. Tisti v nekoliko bolj toplem podnebju ste morda že razmišljali, da bi začeli s sajenjem, medtem ko je v hladnejših predelih smiselno še nekoliko počakati, saj nas muhasto spomladansko vreme lahko vedno preseneti. Vendar pa lahko v februarju kljub nestanovitnim razmeram na svojem vrtu že marsikaj postorimo in se tako pripravimo na še eno uspešno sezono.
Ljubka majhna rastlinica, ki je primerna za vsak prostor
Eševerije so hitro rastoče sukulente, priljubljene zaradi svojega edinstvenega videza in nezahtevnosti za vzdrževanje. Njihova osupljiva oblika rozete, debeli listi in široka raznolikost barv dajejo vtis, kot da tvorijo en sam velik cvet. Najlepše so poleti, ko se na njih lahko pojavijo čudoviti cvetovi. Čeprav v svojem naravnem okolju zraste tudi do 60 centimetrov, večina sobnih eševerij vse svoje življenje ostane ljubka majhna rastlinica, primerna prav za vsak prostor.
V hišo naj bi prinašal pozitivno energijo, srečo in bogastvo
Večina ljudi ob besedi bambus pomisli na pridih Orienta, po vsej verjetnosti pa tudi na simpatične pande, ki obožujejo bambusove liste. A bambus je veliko več. Morda boste presenečeni, a obstaja več kot 1.000 sort in nekaj jih odlično uspeva tudi pri nas.
Poznate božično orhidejo?
Katleja je tipična predstavnica svoje družine, spada namreč med kukavičevke ali orhideje. Enkrat letno tvori lepe in bogate cvetove, ki poleg tega še čudovito dišijo. Časovni okvir cvetenja se sicer razlikuje glede na vrsto, a nekateri hibridi, zlasti tisti, ki so križani z orhidejo Laelia, lahko cvetijo tudi večkrat. Ime katleja ali v originalu 'cattleya' je dobila po Williamu Cattleyju, angleškem vrtnarju iz 19. stoletja, ena izmed njenih vrst pa je poznana pod imenom božična orhideja.
Tujerodne vrste z naših vrtov lahko škodujejo okolju
Ste vedeli, da je divji kostanj tujerodna vrsta? Številne vrste rastlin namreč uvažamo kot okrasne rastline za gojenje na vrtovih in parkih, toda takšna rastlina kaj hitro postane invazivna. Divji kostanj sicer ne ogroža naših gozdov in ni invaziven, toda v Sloveniji se najde veliko tujerodnih rastlin, živali in gliv, ki so zelo invazivne.
Kaj lahko za svoj vrt postorimo pozimi?
S svojimi kratkimi dnevi in nizkimi temperaturami zima ljubiteljem vrtnarjenja ne ponuja prav veliko. A kako lahko navdušeni vrtnar ne izgubi stika z zemljo, tudi ko je ta zmrznjena in tako povsem neprimerna za delo?
Zimska zelenjadnica, ki jo lahko pobiramo tudi, ko zapade sneg
Brstični ohrovt je počasi rastoča dvoletnica s precej dolgo rastno dobo, čeprav se običajno goji kot enoletnica. Kot lahko sklepamo že po videzu, je sorodnik zelja in kodrolistnega ohrovta. Te majhne kroglice, ki spominjajo na velike zeljne glave, zrastejo na debelih steblih skupaj s širokimi listi. Ti listi so prav tako užitni in jih je mogoče pripraviti na podoben način kot preostalo zelenolistnato zelenjavo.
To v prostem času David Beckham počne s svojo hčerko Harper
David Beckham, ki je nedavno s svojim dokumentarcem odstrl delček svojega profesionalnega in zasebnega življenja, je med drugim tudi navdušen vrtnar. In kot kaže, mu vzgoja zelenjave in zelišč odlično uspeva – tudi po zaslugi inovativnih metod organskega vrtnarjenja.
Zelišča, ki jih lahko gojimo tudi pozimi
Zelišča so precej trpežne rastline, ki ne uspevajo le na vrtu, ampak se odlično obnesejo tudi v cvetličnih koritih. Od timijana do aromatičnega žajblja v loncih, posodah in okenskih koritih. Poglejte, katera zelišča lahko gojimo tudi pozimi.
5 vrtnarskih trendov, ki bodo navdihnili vaš vrt v letu 2024
Tako kot v notranjem oblikovanju obstajajo določene barve, oblike in materiali, ki so bolj ali manj v trendu, velja tudi za vrtove – okrasne ali zelenjavne, da so določene stvari v nekem trenutku bolj popularne od drugih. Če razmišljate o novi zasaditvi, vam lahko pogled na trenutne vrtnarske trende pomaga najti nekaj navdiha.
Čopasta celozija: Rastlina, katere cvetovi spominjajo na možgane
Celozija je ime za toplo podnebno enoletno rastlino, ki je del družine ščirovk. Od približno 60 vrst te rastline na vrtovih najpogosteje najdemo čopasto celzijo in petelinovo rožo, ki je prav tako ena od sort prej omenjene rože.
Nasveti, s katerimi bo grob urejen celo leto
Počastitev mrtvih je bila vedno pomemben vidik človeškega življenja. Čeprav spomin nanje ohranjamo skozi celo leto, pa je 1. november tisti dan, ko se nanje spomnimo tudi tako, da posebej skrbno uredimo njihove grobove. Za zasaditev je na voljo veliko možnosti, ki so večinoma odvisne od osebnih želja in tudi od tega, koliko dela si nameravamo nakopati z vzdrževanjem.
Jesenska saditev čebule in česna – nasveti, prednosti in napake!
Če ste mislili, da se s prihodom jeseni vrtnarska sezona zaključuje, ste se motili. V jesenskem času vrtnarji ne počivajo, saj je to idealen čas za sajenje čebulnic, predvsem česna in čebule.
Poznate vinsko bučo?
Vinska buča, imenovana tudi kalabaš, izvira iz tropske Afrike, vendar pa jo zaradi njene okrasne, uporabne in estetske vrednosti gojijo na različnih, predvsem toplejših delih sveta. Mladi plodovi so užitni in jih pripravljamo na enak način kot preostale jedilne buče. Posebnost vinskih buč je ta, da imajo zreli plodovi izjemno trdo lupino, zato jih je, če bučo dalj časa pustimo zoreti, mogoče oblikovati v najrazličnejše predmete – od 'steklenic' za vodo do glasbil, posode in celo ptičje hišice. Poleg tega je vinska trta zaradi razkošnih belih cvetov in gostega listja priljubljena okrasna rastlina.
Kaj delamo na vrtu oktobra?
Oktobra se dela na vrtu počasi zaključujejo, na svoj račun pa pridejo vsi vinogradniki, ljubitelji gob in kostanja ter vseh drugih jesenskih dobrot. Vrtnarji na svojih gredicah pobiramo vse bolj dragoceno in redko sezonsko zelenjavo, skrbimo za prst, da bo naš vrt tudi v naslednji sezoni bogato obrodil, še vseeno pa nas čaka nekaj del. Tudi v jesenskem in zimskem času pri vrtičkarjih ni časa za počivanje!
Zdaj je čas, da posejete rukolo
Rukola z latinskim poimenovanjem 'Eruca vesicaria' je hitro rastoča enoletna listnata zelenjava. Spada v družino križnic – čeprav glede na obliko in okus tega verjetno ne bi pričakovali. A slednje torej pomeni, da je med drugim sorodnica ohrovta, brokolija in cvetače.
Solata, ki je najboljša jeseni
Endivija je zimska solatnica, ki je botanično najbližje radiču, saj oba spadata med cikorije. Je glavnata solata, ki je sicer v osnovi dvoletnica, čeprav jo obravnavamo kot enoletnico. Nekateri se ji zaradi značilnega, rahlo grenkega okusa raje izognejo, medtem ko jo drugi obožujejo. Če ste med slednjimi, boste v tem članku našli napotke, ki vam bodo v pomoč, da jo vzgojite na svojem vrtu ali balkonu.
Opičje drevo, ki navdušuje s svojim edinstvenim videzom
Narava nas s svojo lepoto nenehno preseneča in drevo aravkarija je le še dokaz raznolike in očarljive lepote rastlinskega kraljestva. S svojim edinstvenim videzom in zanimivimi značilnostmi ta iglavec pritegne pozornost tako botanikov kot ljubiteljev narave in tistih, ki iščejo primerna drevesa za svoj okrasni vrt.
To okrasno cvetje se sadi konec poletja
S koncem meseca se počasi poslavljamo od poletja in se začenjamo pripravljati na vse, kar s sabo prinaša jesen. Dolge dneve, pripekajočo vročino in tople poletne večere na terasi bodo počasi zamenjala sveža jutra in nekoliko hladnejše noči, kljub temu pa so temperature čez dan lahko še precej visoke. Kako se torej v tem času lotiti izbire cvetja ob upoštevanju, da mora biti odporno na še vedno vroče in suho vreme, preživeti zimo, hkrati pa želimo v cvetočem nasadu uživati kar se da dolgo?
Preverite, kaj se še lahko sadi ob koncu poletja in jeseni
Vrtnarske sezone še ni konec – pravzaprav se je za nekatere rastline šele začela. Preden vzamete v roke lopato, semena in gnojilo, je tako pomembno ugotoviti, ali bo na novo posajena rastlina v tem času sploh imela najboljše vremenske in temperaturne pogoje. Naj gre za rože, grmovnice, zelenjavo, trave ali kaj drugega, časovni vidik je ključnega pomena za uspevanje. V nadaljevanju zato podajamo nekaj napotkov, s katerimi boste lahko določili najustreznejši čas sajenja prav vsake rastline.
Zato so palete vedno bolj priljubljene
Ko je govora o trendih, se ti spreminjajo z bliskovito hitrostjo pri vseh stvareh, naj bo govora o oblačilih, frizuri ali pa konec koncev, o vrtnarjenju. Pripomoček, za katerega pa se zdi, da mu priljubljenost nikakor ne bo nehala padati, temveč vedno bolj narašča, pa so palete.
Ali veste, kaj je asimina?
Asimina je manjše listopadno drevo, ki izvira iz severne Amerike, kasneje pa se je razširila tudi na države jugovzhoda ZDA in v Kanado. V zadnjem času jo zasledimo tudi na naših vrtovih. Razlog za njegovo priljubljenost, ki je rastlino 'ponesla' po svetu, so najverjetneje njeni okusni in izjemno hranilni plodovi, vendar pa je kljub vsemu pri nas še dokaj nepoznana. Eden izmed pridelovalcev tega sadeža pri nas, Andrej Krašna, ocenjuje, da se je z njo že srečala ali zanjo vsaj slišala, približno ena petina prebivalcev. V nadaljevanju vam podamo nekaj napotkov, kako se vzgoje tega drevesa lotite na svojem vrtu.
Zvečer naredite teh 10 stvari in imeli boste čudovit vrt
Se sprašujete, kaj zvečer početi na vrtu in kako izkoristiti dodaten čas? Preizkusite te vznemirljive in enostavne ideje in imejte neverjetno lep vrt!
Še je čas, da svoj balkon spremenite v vrtiček
Vsi nimamo na voljo velikega vrta pred ali ob hiši, a to ne pomeni, da se ne moremo lotiti vrtnarjenja! Balkon, pa četudi majhen, je odlična rešitev za vse tiste, ki želite začeti z vzgojo lastnih vrtnin. Takšna oblika vrtnarjenja je sicer nekoliko zahtevnejša, vendar je odlična rešitev za vse, ki drugače do zelenjavnega vrta ne morete priti.
Kaj je 'napadlo' vaš paradižnik?
Če ste eden izmed milijonov ljudi, ki imajo vrt, verjetno na njem raste tudi paradižnik, kajti nič ne premaga okusa svežega domačega paradižnika. Toda včasih naš paradižnik ne uspeva tako, kot bi si želeli.